Avtor: R. M. Z.
Tudi Slovenci se, predvsem zaradi dolgih čakalnih dob, odločamo za čezmejno zdravljenje na Hrvaškem, še posebno v Kvarneru. Med tamkajšnjimi najbolj priljubljenimi bolnišnicami je Specialna bolnišnica dr. Nemec v Matuljih, specializirana za ortopedijo.
Njen ustanovitelj in vodja prof. dr. Boris Nemec, dr. med., je prepričan, da sta ob strokovnosti in vrhunski tehnologiji potrebni tudi topla beseda in človeškost. Z obema se pacientu, ki čaka na poseg, olajšajo trenutki pred operacijo, ki so vse prevečkrat preživeti v temnih skrbeh in strahu.
Specialna bolnišnica dr. Nemec ima na voljo dnevno ambulanto za preproste artroskopske posege, po katerih se pacienti vrnejo domov še isti dan, izvajajo pa tudi zahtevnejše operacije, po katerih morajo paciente zadržati v bolnišnici. Na zdravljenje prihajajo ljudje vseh starosti iz Slovenije pa tudi iz različnih koncev sveta ‒ kot zanimivost: najmlajši pacient, ki so mu vgradili endoprotezo, je bil star 21 let, najstarejši pa kar 95 let!
Zaposlujejo 6 ortopedov in enega anesteziologa, na leto pa opravijo več kot 1.000 operacij. Kot pojasni prof. Nemec, imajo štiri postelje za dnevno nego in sedem dvoposteljnih bolnišničnih sob, ki so opremljene za postoperativni nadzor. »Ljudje, pri katerih je v igri endoprotetika, so običajno starejši, s pridruženimi obolenji, ki potrebujejo dodatno pozornost. To v praksi pomeni, da jih nadzorujemo še dodaten dan ali dva, za primer, če bi prišlo do zapletov.
Vsi ortopedski posegi ‒ razen na hrbtenici
V Specialni bolnišnici dr. Nemec opravljajo vse ortopedske posege, razen tistih na hrbtenici. »Šest zdravnikov smo si razdelili posege po področjih; dr. Lah in dr. Perković se posebej posvečata kolkom, dr. Anić in jaz kolenom, dr. Salomon kolkom, kolenom, zapestjem in komolcem, dr. Irha pa je eden izmed vrhunskih strokovnjakov za stopalo,« razloži prof. Nemec. Sodelujejo pa tudi s slovenskim ortopedom, dr. Borisom Poberajem, ki k njim pride po potrebi.
Najpogostejši posegi so brezcementna in cementna enodproteza kolkov, endoproteza kolen, operativni posegi zaradi športnih poškodb, kot so kolenske križne vezi ter artroskopija kolen, stopal, ramen in gležnja.
Na leto vstavijo okrog 200 protez kolkov in kolen, izvedejo več kot 150 operacij križnih vezi, velik delež zavzemajo operacije stopal, drugo pa so artroskopije in operacije ramen.
Center odličnosti za stopalo
Dr. Ernest Irha, vrhunski specialist za stopalo, je tudi evropski predstavnik za posebno operativno metodo HyPro Cure, ki so jo razvili v ZDA za zdravljenje nepravilno postavljenega stopala. Med najpogostejšimi posegi na stopalu, ki jih izvajajo v bolnišnici, je tudi zdravljenje spuščenega stopala. »Gre za novo metodo, nezahtevno in minimalno invazivno operacijo, s katero pri otrocih z močno deformacijo stopala dvignemo stopalo. Smo edini, ki jo izvajamo na Hrvaškem,« poudari prof. Nemec. Z vstavitvijo vijaka iz titana v stopalo dvignejo njegov svod, vijak pa potem tudi brez težav odstranijo.
Sicer pa je omenjena metoda rešitev tudi za odrasle, ki imajo težave z nepravilno položenim stopalom, saj zelo hitro vzpostavlja normalno ravnotežje in enakomerno porazdelitev obremenitev v stopalu. Večina pacientov normalno hodi že po nekaj tednih po vstavitvi vstavka HyProCure®. Kosti, tetive in vezi stopala ter telesna drža, ki so pred posegom trpeli zaradi nepravilnih obremenitev, se prilagodijo na popravljeno in pravilno pozicijo v nekaj mesecih po posegu.
Ne poznajo okužb
Bolnico dr. Nemec odlikuje skoraj popolna odsotnost okužb, kar je pri ortopedskih posegih izjemen dosežek. To so dosegli tako, da operirajo le prve tri dni v tednu, v četrtek in petek pa operacijske sobe temeljito čistijo in sterilizirajo, s čimer minimizirajo možnost okužb. »Po tem, ko smo uredili to disciplino obnašanja, nismo imeli v osmih letih niti enega vnetja. Pred tem pa le štiri blažje infekte,« je upravičeno ponosen prof. Nemec. »Če pri pacientu sumimo, da prinaša okužbo, ga v izogib kontaminacije celotnega operacijskega bloka operiramo v posebni operacijski sobi.«
Prevzemajo polno odgovornost
Specialna bolnišnica dr. Nemec izvaja vrhunsko ortopedijo z najboljšimi materiali, obenem pa si prizadeva za visoko odgovornost do pacientov. »V primeru potrebe po vnovični operaciji, denimo križnih vezi, to opravimo pacientu, ki se je že prvič operiral pri nas, brezplačno. Pri 5 odstotkih ljudi, starejših od 20 let, se namreč te po enem letu od operacije vnovič pretrgajo. Če se pri kolku v enem letu nekaj zgodi, če je pacient nezadovoljen ‒ razen v primeru padca ‒ gre operacija na račun bolnišnice. Dajemo garancijo kakovosti.« Pacientu, ki pa ima velike možnosti za zaplete, to tudi odkrito povejo. Tumorjev ne operirajo, ker se niso specializirali v to področje, sicer pa vse druge ortopedske primere rešujejo sami brez potrebe po pomoči zunanjih strokovnjakov.
Rehabilitacija se začne takoj
Njihovi pacienti so deležni vrhunske rehabilitacije takoj po posegu v Thalassotherapiji Opatija in Termah Selce. Terapija poteka dvakrat dnevno, tudi čez vikend. »V obeh imamo izbran tim fizioterapevtov, ki dela le z našim pacienti. Po treh tednih, če govorimo o kolku ali kolenu, pacient že odvrže berglo in je gibljiv, je doma ter lahko skrbi zase, po štirih tednih pa tudi že vozi avto, tako da se lahko na fizikalno terapijo pripelje sam.«
Pacient po operaciji kolka: »Prejšnji dan so mi operirali kolk, zdaj pa sedim, maloprej sem se malo sprehajal … Malce boli, ampak sem srečen, da sem to uredil. Verjamem, da bo na koncu vse dobro, je pa treba biti potrpežljiv. Vsem bi svetoval, da se takoj, ko dobijo diagnozo, ki priporoča operacijo, odpravijo nanjo, namesto da čakajo tako kot jaz, da se stanje poslabša in zaplete.”
Kdo je prof. Boris Nemec?
Prof. Nemec je doma iz Varaždina, priimek pa nosi po očetu Slovencu (doma blizu Sv. Urbana). Trideset let je delal kot ortopedski kirurg v kliniki v Lovranu, v tem času pa je nabiral tudi koristne izkušnje med delom v Švici, ZDA, na Švedskem, v Angliji in drugod.«Če ne greš ven, če ničesar ne vidiš, se ne moreš razvijati,« meni energični in mladostni 65-letni ortoped prijaznega nasmeha. V svoji bolnišnici skrbi, da so njegovi zaposleni zadovoljni, motivirani in tako tudi učinkoviti in da vlada dobro vzdušje.
Kot uradni zdravnik spremlja Hrvaško nogometno reprezentanco od leta 1996. Do svojega 60. leta je tudi sam rekreativno igral nogomet, ki ga je pred petimi leti zamenjal z »varnejšim« tenisom, dvakrat na teden pa si vzame tudi čas za tek. Ima dve hčeri, »za kateri žal nisem imel toliko časa, kot bi želel«, in petletnega vnuka, ki ga dvakrat na teden pelje na gimnastiko. Sicer pa mu, razumljivo, bolnišnica vzame večji del dneva.
