Avtor: Sanja Vilfan Švajger
Astma je najpogostejšakronična bolezenpri otrocih in je med najpogostnejšimi pljučnimi boleznimi tudi pri odraslih. Je bolezen z vnetjem dihalnih poti, zaradi česar so te ožje in bolj krčljive. Posledica je, da bolnik težje diha. Astma se po navadi začne v otroštvu ali mlajši odrasli dobi.
Pogostost astme v Sloveniji pri odraslih osebah v starosti od 18 do 65 let je precej visoka, saj znaša 16 %. V svetovnem merilu vodi Avstralija z od 30- do 35-odstotno prevalenco astme. Pred kratkim so bila sprejeta Priporočila za obravnavo bolnika z astmo na primarni in specialistični ravni v Sloveniji. Ob tej priložnosti smo za pogovor o astmi in komentar o novostih v priporočilih za njeno zdravljenje prosili prof. Mitjo Košnika z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.
Kateri so značilni simptomi astme?
»Značilni simptomi astme so: piskanje, dušenje, tiščanje v prsnem košu in kašelj. Simptomi so v času spremenljivi; spremenljivost se kaže tudi v njihovi môči; pogosteje se pojavljajo ali postanejo izrazitejši ponoči ali med telesno obremenitvijo oz. po njej. Simptome lahko sprožajo telesni napor, smeh, izpostavitev alergenom, dražljivci in hladen zrak. Simptomi postanejo izrazitejši med virusno okužbo. Večina bolnikov z astmo ima hkrati tudi težave z zgornjimi dihali (kronični rinitis).«
|
Imate težko astmo? Odgovorite ba spodnja vprašanja – Ali ste v vprašalniku o nadzoru nad astmo zbrali manj kot 20 točk? – Ali ste imeli v preteklem letu vsaj dve poslabšanji astme, ki ste ju zdravili z večdnevnim prejemanjem sistemskih glukokortikoidov (metilprednilozon)? – Ali potrebujete stalno ali pogosto zdravljenje s sistemskimi glukokortikoidi (metilprednilozonom)? Če ste na eno izmed vprašanj odgovorili z da, se posvetujte s svojim zdravnikom. |
Kako astmo diagnosticiramo?
»Diagnozo pri bolniku z značilnimi simptomi postavimo tako, da ugotovimo povečano krčljivost dihalnih poti. To naredimo z raznimi testi pljučne funkcije. Lahko izmerimo tudi prisotnost astmatskega vnetja. Težo astme ugotovimo glede odziva na zdravila, torej ali z zdravili lahko simptome spravimo pod kontrolo in če se ob tem pljučna funkcija normalizira ali ne.«
Kje poteka obravnava bolnika?
»Pri blagi astmi (ta je v večini) bi diagnostika in zdravljenje lahko v celoti potekala na primarni ravni, vendar je nekaj dejstev, ki govorijo v prid, da bolnika s sumom na astmo pregleda specialist. Bolezen je kronična, torej je za zdravljenje, ki bo mogoče trajalo vse življenje, treba imeti diagnozo čvrsto postavljeno. Tehnologija in izkušnje pa so v specialističnih ustanovah. Specialist seveda prevzame skrb za vodenje bolnika s težavno astmo, torej bolnika s pogostim poslabšanjem, slabim odzivom na zdravila.«
Kakšen je namen sprejetja smernic, kot so Priporočila za obravnavo bolnika z astmo na primarni in specialistični ravni v Sloveniji, in katere so najpomembnejše novosti v prenovljenih smernicah?
»V Sloveniji se držimo mednarodnih smernic GINA, torej nimamo lastnih smernic. Vsake toliko časa pa sprejmemo dokument, kako v našem okolju organizirati delo, da bomo bolnike z astmo vodili čim bolj optimalno, torej kako uskladiti sodelovanje med zdravniki, ki bolnika z astmo obravnavajo. Izkoristili smo lahko tudi novo obliko organiziranosti ambulant splošne medicine, ki jim žargonsko rečemo referenčne ambulante. Zato temu dokumentu rečemo Organizacijska priporočila. V teh priporočilih smo zapisali, da naj preiskave za ugotovitev astme (spirometrija, metaholinski test) izvaja samo tisti, ki ima dovolj izkušenj s temi preiskavami, da je izvid verodostojen, sicer naj bolnika raje napoti k izvajalcu, ki to izvaja dovolj kakovostno. Posebej smo poudarili referenčne centre za težavno astmo, ki so usposobljeni, da razčistijo, ali so bolnikove težave res posledica težavne astme ali je mogoče prisotna katera druga bolezen, ki je samo podobna astmi, ter bolnike s težko astmo mogoče vključi v zdravljenje z biološkimi zdravili. Posebej opozarjamo na problem odkrivanja astme, ki je posledica alergije za snovi z delovnega mesta. Takih bolnikov namreč odkrijemo veliko premalo.«
|
Novosti v zdravljenju težke astme Ocenjujejo, da je med celotno populacijo astmatikov od pet do deset odstotkov takih, ki imajo težko astmo (severe asthma). Gre za bolnike, ki kljub prejemanju osnovne terapije za astmo, ki je sestavljena iz inhalacijskega glukortikoida, dolgodelujočega bronhodilatatorja in/ali z dodanimi antilevkotrieni, bolezni nimajo pod nadzorom. Bolnik s težko astmo se lahko tudi dnevno, torej vsak dan v tednu, spoprijemajo s kašljanjem, piskanjem, stiskanjem v prsih, z dispnejo in nočnimi simptomi (zbujanje zaradi pomanjkanja zraka, stiskanja v prsih, dušenja …). Tak bolnik ima zaradi številnih znakov bolezni pomembne omejitve v vsakodnevnem življenju. Še posebej pozorni morajo biti na morebitno prisotnost alergenov v okolju, saj ti lahko sprožijo poslabšanje astme. Omejitve imajo tudi na delovnem mestu, v šoli, pri različnih telesnih aktivnostih, kar sčasoma lahko povzroči negotovost, anksioznost in tudi depresivna stanja. Ob hudem poslabšanju astme je eden izmed ukrepov predpis sistemskih glukokortikoidov (metilprednizolon), ki imajo številne neželene učinke: od povečanega tveganja za osteoporozne zlome, katarakte do tanjšanja kože, pridobivanja na telesni masi in drugih Biološko zdravilo za kakovostno in urejeno življenje brez simptomov astme V novih mednarodnih (GINA) pa tudi novih slovenskih smernicah za zdravljenje astme so napotki za zdravljenje bolnikov s težko astmo, ki so v preteklem letu prejemali sistemske glukokortikoide (metilprednizolon) več kot štirinajst dni v letu za doseganje urejenosti astme. Za takšne bolnike predvideva možnost predpisovanja bioloških zdravil. Biološka zdravila za astmo so tako namenjena bolnikom s težko astmo, kadar imajo neurejeno astmo kljub prejemanju osnovne terapije za astmo. Izsledki kliničnih raziskav, objavljenih v uglednih strokovnih publikacijah, kot sta New England Journal of Medicine in Lancet Respiratory, so pokazali, da zdravljenje z biološkim zdravilom mepolizumab izboljša kakovost življenja bolnikov s težko astmo. Novo biološko zdravilo, ki je že na voljo tudi slovenskim bolnikom, zmanjša število poslabšanj osnovne bolezni in tudi število tistih poslabšanj, ki so zahtevala sprejem v bolnišnico oziroma obisk v ambulanti za nujno pomoč. Terapija z novim biološkim zdravilom tudi zniža odmerek sistemskih glukortikoidov ob ohranjeni urejenosti astme. Zdravilo bolnik prejme z injekcijo pod kožo v nadlaket, stegno ali v trebuh enkrat na štiri tedne. Viri in reference: Bel, E. H. et al. N Engl J Med. 2014; 371: 1189–119. Chung, K. F. et al, International ERS/ATS guidelines on definition, evaluation and treatment of severe asthma, 2014: p351B. Ortega, H. G. et al. N Engl J Med. 2014; 371: 1198–1207. Ortega, H. G. Lancet Respir Med. 2016; 4 (7): 549–556. |
Foto: Bigstock
