Avtor: Jana Pilpach
Gospa M. je bila po poklicu šivilja. Srečevala se je z različnimi ljudmi. V svojem poklicu je bila cenjena. Vedno je bila potrpežljiva in uvidevna. Nikoli ni nikogar užalila.
Po upokojitvi je ohranjala svoje najljubše aktivnosti: šivanje, delo na vrtu, gospodinjstvo, nakupovanje ter druženje s prijateljicami in sorodniki. Postopno se je slabše znašla pri šivanju, ki ga je z leti popolnoma opustila.
Hči: Opazila sem, da je v trgovini z oblačili le sledila meni in ni iskala sebi primernih oblek. Delovala je zgubljeno, kot da sem ji jaz edini orientir. Počutila sem se utesnjeno in neprijetno, ker je bila vseskozi kot moja senca. Hrano je nakupovala dnevno in kot včasih, ko nas je bilo pet v družini.Prodajalke so ji ponujale razne maske za lase, kreme za obraz in vse je kupila. Stric me je opozoril, da mu je za kilogram medu ponujala 300 evrov. Sama ni videla smisla v tem, da bi prepustila denarne posle meni. Zbala se je, da bo ostala brez vsega … Včasih se je po nekaj urah vrnila iz trgovine s prazno torbo. Ni se spomnila, kje je hodila. Vozila je tudi avtomobil. Nikakor ni zmogla presoditi, da je kot voznica nevarna sebi in drugim. Ob zahtevi, da odda ključe avtomobila meni v varstvo, se je zelo razjezila. Prvič v življenju mi je zažugala s pestjo in me udarila. Spopadala sem se z lastno nemočjo, moralnimi pomisleki in z vprašanji, ki si jih verjetno postavlja vsak svojec. Prav tako sem razmišljala o njeni in moji prihodnosti. Ob vsem tem sem bila ujeta v nenehno skrb in delo. Nisem imela pravega počitka, saj sem tudi ponoči slišala vsak šum in ga poskušala pravilno prepoznati.
Odvajanja urina ni več nadzorovala, zato je uporabljala plenice. Nenadoma jih je začela odklanjati. Ni sprejemala, da ima oblačila in posteljo mokra zaradi uhajanja urina. Zanemarjala je osebno higieno in tudi s tem se je bilo treba spopadati. Z majhnimi koraki sva prišli do dogovora, da ji pri osebni higieni vedno nekdo pomaga. Pri vsaki odločnejši zahtevi je postala nestrpna.
Želela je kuhati in večkrat zanetila manjši požar z uporabo plastične posode na plinu. Edina rešitev je bila umakniti vse plastične posode in imeti temeljitejši nadzor nad dogajanjem.
Oblačila se je neprimerno vremenskim razmeram. Pogosto je odšla na sprehod brez čevljev. Padci so bili dnevni. Vse pogosteje je začela nositi očetova oblačila, njena pa so se počasi izgubljala. Pri pospravljanju sem med njenimi oblačili našla 1.000 evrov gotovine.
Ko sva v čakalnici čakali pregled pri zdravniku, je v prostor stopila gospa močnejše postave in vprašala mamo, ali je sedež zraven nje prost. Pritrdila je in se obrnila k meni z glasnim komentarjem: »Tale bo zasedla dva stola, poglej, kako je debela.« Takšne je nisem poznala. Bilo me je sram.
Obravnava osebe z demenco
Delovni terapevt
Delovni terapevti se trudimo, da bi bolnik z demenco ohranjal ali ponovno dosegel najvišjo mogočo stopnjo fizičnega, psihičnega in socialnega počutja. Pri bolniku z demenco spodbujamo dnevne aktivnosti, dejavnosti, ki izboljšajo motoriko, spoznavne sposobnosti in socialne stike. Prilagodimo okolje, da je čim bolj funkcionalno za osebo z demenco. Z opazovanjem ugotovimo, katere sposobnosti ima oseba še ohranjene, in te uporabimo kot temelj sodelovanja. Zaradi izgub določenih sposobnosti delovni terapevti skrbno izbiramo aktivnosti za posameznika, da mu izvedba ne povečuje stiske. Delovni terapevti pomagamo tudi svojcem pri premagovanju stisk in jim svetujemo, na kak način sodelovati s posameznikom. Pomembno je, da svojec opazi in sprejme, da se je oseba spremenila, da mogoče ne zmore empatičnega odnosa do drugih, se pri aktivnostih slabše organizira itn.
Pri dnevnih aktivnostih spodbujamo predvsem skrb zase in skrb za okolico. Za izboljševanje motorike spodbujamo hojo po različnih terenih – proprioceptivne vaje za pomoč pri zavedanju in položaju telesa ter posledično prevencija padcev. Spoznavne sposobnosti lahko urimo s pomočjo preprostega materiala, ki ga tudi sami izdelamo, npr.: spodbujamo osebo z demenco, da poimenuje njej znane predmete, kako se uporabljajo itn. Tudi igranje družabnih iger, ki jih oseba pozna, je dobrodošlo. S tem urimo pozornost, pomnjenje, zbranost ter upoštevanje pravil na nevsiljiv in prijeten način.
Pristopamo pozitivno, iščemo področja in aktivnosti, ki jih posameznik še zmore, in iz teh oblikujemo nove smiselne aktivnosti. Spodbujamo rutino, ki zagotavlja daljšo samostojnost, saj se novih spretnosti pri napredujoči demenci ne zmorejo naučiti. Kot napredek vidimo tudi aktivnosti, ki jih bolnik zmore ohranjati, in prav to jim bo vrnilo zaupanje vase in izboljšalo samopodobo.
Svetovanje delovnega terapevta
Pri ge. M. so uvedli urnik, ki se ga vsi držijo. Vedno je vstajanje ob 9.00, sledi osebna higiena, pri kateri je prisotna ena oseba. V kopalnici ima vsaka stvar, ki jo ga. M. uporablja, svoje mesto. Z vztrajnostjo je pridobila rutino pri osebni higieni in odlaganju stvari nazaj na isto mesto.
Iz stanovanja so odstranili vse, česar ga. M. ne potrebuje pri svojem funkcioniranju. Odstranili so plastične posode, čistila, razne okrasne predmete, skratka vse, kar bi go. M. zmotilo pri rutinskih opravilih. Ga. M. vsako jutro skuha čaj in ga nalije v kozarce. Pomaga pri pripravi zajtrka – namaže margarino na kruh. Včasih skuha prežganko; ob tem se jo spodbuja, da poišče ustrezne začimbe (začimbe so označene z velikimi tiskanimi črkami). Potem sta na vrsti kava in gledanje TV-ja. Pri tem se jo spodbuja, da povzema vsebine, ki jih gleda. Prav pridejo tudi revije z barvnimi fotografijami, pri čemer se jo spodbuja, da poimenuje vse, kar je na njih.
Posušeno perilo zloži in pospravi. Za lažjo orientacijo, kam naj pospravi določen kos oblačila, ima na vseh omarah in predalih napise z velikimi črkami. Nekaj časa je to pomagalo, v zadnjem času pa perilo pospravi, ne da bi upoštevala napise. Red potem vzpostavijo svojci. Pomembno je, da ima vedno stvari na istem mestu. Sledi sprehod po dvorišču; nič ni narobe če stopi na travo ali hodi po širokem robniku ob opori druge osebe. S tem uri stabilnost in ravnotežje. Pozorni so, da vedno izvaja le eno aktivnost hkrati, ker ne zmore deljene pozornosti.
►► Kaj najpogosteje opažamo pri demenci?
► Motnje pozornosti
Govor je neurejen, oseba ne sledi temi pogovora, pozornost hitro preusmeri na kaj drugega.
► Motnje abstraktnega mišljenja
Ne zmore razumeti besednih iger, prispodob, pregovorov, šal …
► Motnje kratkoročnega spomina
Večkrat je treba ponoviti navodila, pozablja dogodke iz bližnje preteklosti, ponavlja ista vprašanja ali gibe.
► Motnje dolgoročnega spomina
Ne zmore se spomniti, kaj se je zgodilo v daljni preteklosti.
► Motnje govornih sposobnosti
Ne najde ustreznih besed ali jih nadomestiti z drugimi besedami, ustavi se sredi stavka, ponavlja besede ali besedne zveze. Uporablja mašila (ja, ja, res je … a, tako, praviš …).
► Motnje presoje
Ne zmore presoditi, ali je njegovo obnašanje v družbi sprejemljivo.
► Motnje orientacije
Ne prepoznajo domačega ali drugega znanega okolja.
► Motnje prepoznavanja
Ne prepoznajo predmetov in jih ne znajo uporabiti. (Želeli bi si npr. urediti frizuro, pa vzamejo v roko zobno ščetko …)
LITERATURA
http://www.dsolj-bezigrad.si/media/uploads/files/zlozenke/demenca_je_bolezen.pdf
Kogoj, A., 2011. Duševne sposobnosti, stiske in motnje v starosti. Visoka zdravstvena šola Celje.
Velikonja, I., Kersnik, J., Oštir, A., Tovornik, M., Zupančič, H., Kurtin, H., Naj ostanejo takšni, kot jih poznamo
http://www.alz.co.uk/info/early-symptoms
http://www.deltera.si/delovna-terapija-na-geriatri269nem-podro269ju.html
