Dojenje prispeva k duševnemu zdravju žensk in otrok

Med znaki poporodne depresije so lahko občutek matere, da ne zmore vsega, nenehno jokanje brez pravega razloga, nezmožnost povezovanja z dojenčkom, dvom, da je zmožna poskrbeti zase in za otroka. Da bi govorili o depresiji kot bolezni, morajo težave trajati dalj kot dva tedna.

Kot pa pišejo na spletni strani Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja, v zadnjem času strokovnjaki ugotavljajo, da lahko dojenje matere varuje pred poporodno depresijo. Tveganje za depresijo je namreč pri doječih materah nižje kot pri materah, ki svoje dojenčke hranijo z mlečnimi pripravki. Poleg tega so še ugotovili, da lahko dojenje koristi materam, ki imajo depresijo.

Ključna hormona: oksitocin in prolaktin

Med dejavniki, ki lahko prispevajo k znižanju tveganja za depresijo po porodu, spadajo hormoni, povezani z nastajanjem mleka (laktacijo) in boljše spanje doječih mater v primerjavi z materami, ki svoje otroke hranijo z mlečnimi pripravki.

Hormon oksitocin, ki se izloča med dojenjem, naravno pomirjujoče učinkuje na matere, in jih deloma ščiti pred stresom. Matere naj bi pred depresijo varoval tudi hormon prolaktin, ki je ključen za nastajanje mleka. Ena od študij je pokazala, da bi bile lahko znižane ravni prolaktina pri materi napovednik depresije. Sicer pa oksitocin in prolaktin delujeta tudi tako, da znižujeta vnetni odziv telesa, povezan z depresijo, ugotovitve študij povzemajo na NIJZ. 

O koristih, ki jih ima ob stikih z materjo dojeni otrok, je bilo že veliko napisanega. Skrb in pozornost do otroka, ko je na materinih prsih, se odražata na njegovem duševnem zdravju celo življenje. Študija iz leta 2009 je pokazala, da je enoletno dojenje povezano z boljšim duševnim zdravjem otroka do štirinajstega leta. Longitudinalne študije o prednostih dojenja so pogosto pokazale, da so koristi dojenja odvisne od njegovega trajanja: dalj ko je otrok dojen, večji je pozitivni učinek.

Pozitivni učinek korenini v občutku varnosti, ki ga otrok razvije v dobrem stiku z materjo. Če se mama odziva na otrokove potrebe in mu ponudi prsi, ko jih potrebuje, se to odraža v krepitvi vezi med njima. Zgodnja vez pa pomaga otroku pri pripravi na strese kasneje v življenju.

Raziskovalci so proučevali možganske valove dojenčkov in predpostavljali, da bi določena odstopanja lahko bila pokazatelj depresije. Ugotovili so, da imajo otroci, ki so jih dojile depresivne matere, še vedno normalne možganske valove. Po drugi strani pa so se pri možganskih valovih otrok, hranjenih z mlečnimi pripravki, pokazala odstopanja, ki jih raziskovalci povezujejo z depresijo. Doječe matere so navadno v intenzivnejšem odnosu s svojimi dojenčki – več jih gledajo in se jih dotikajo – kar krepi občutek varnosti pri njihovih otrocih.

Foto: Pixabay