Dolga pot do diagnoze – iritabilno črevo

Avtor: Sanja V. Švajger

»Iritabilno črevo je pravzaprav skupek značilnih simptomov, zato ga imenujemo sindrom iritabilnega črevesja (SRČ). Je kronična bolezen prebavnega sistema, za katero sta značilni bolečina v trebuhu in sprememba v odvajanju blata.«

»Postavljanje diagnoze ni preprosto; strokovnjaki so večkrat poskusili natančno opredeliti sindrom, a niso prišli do pametne rešitve. Zato so bili leta 1992 postavljeni prvi t. i. Rimski kriteriji, danes pa imamo že četrte Rimske kriterije, po katerih prepoznavamo bolezen. Bolezen je prepoznana, če pacienta pestijo ponavljajoče se bolečine, ki se pojavijo vsaj enkrat tedensko v zadnjih treh mesecih in so povezane z odvajanjem blata pa tudi s spremembo v frekvenci odvajanja in obliko blata: prisotno je lahko zaprtje ali driska. Glede na simptome delimo iritabilni kolon v štiri glavne skupine: s prevladujočim zaprtjem ali z drisko, izmenjevanjem zaprtja in driske (več kot četrtina mora biti zaprtja in več kot četrtina mora biti driske), lahko pa se pojavijo tudi druge zdravstvene težave, ki niso povezane samo s simptomi prebavil; ti imajo lahko na primer bolečino ob uriniranju, psihične motnje ali kakšne druge pridružene težave,« v pogovoru o pogosti bolezni sodobnika na začetku razloži gastroenterolog asist. dr. Samo Plut iz KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana.

Vzroki za nastanek

»Iritabilni kolon je pogosto obolenje; v razvitem svetu zboli skoraj četrtina prebivalstva, a večina jih nima prav hudih težav, saj le eden izmed desetih poišče zdravniško pomoč. Zboli skoraj dvakrat več žensk kot moških. Spada v skupino tako imenovanih funkcionalnih motenj prebavil (kamor sodi npr. tudi funkcionalna dispepsija); to so motnje oz. težave, ki jih z oprijemljivim organskim vzrokom ne pojasnimo, izvidi diagnostičnih preiskav pa so navadno normalni.

Nastanek SRČ ni v celoti pojasnjen; mogočih vzrokov je veliko. Pretirani krči v črevesju ali oslabljena peristaltika sta lahko vzrok, lahko pa tudi le simptom. Spet drugi lahko dobijo iritabilni kolon po ponavljajočih se virusnih ali bakterijskih okužbah prebavil, vendar ni povsem jasno, kako ga tovrstne infekcije sprožijo in ali so res vzrok, saj veliko bolnikov nima zgodovine črevesnih okužb. Vlogo pri nastanku sindroma imata lahko spremenjena črevesna flora in porušeno ravnovesje. Pogosta je tudi intoleranca na hrano, kar kaže, da gre za sicer nedokazane vzroke zanj iskati v alergiji ali preobčutljivosti na določeno vrsto hrane. Ali je hrana povzročiteljica, pa lahko oseba pod vodstvom strokovnjaka preveri tako, da postopoma iz prehrane izloča skupine živil, za katere sumi, da bi bile lahko vzrok. Sicer so poznana številna živila, ki stopnjujejo težave iritabilnega kolona, predvsem napenjanje. To so mlečni izdelki, ki vsebujejo laktozo, stročnice, kot je npr. fižol, in nekatere vrste zelenjave (predvsem brokoli, cvetača, brstični ohrovt in zelje) pa tudi določena zdravila. Nekateri vzroke vidijo tudi v visceralni hiperalgeziji, pri kateri prihaja do pretiranega odzivanja na dražljaje v živčnih končičih v črevesju. Te osebe doživljajo tudi močnejše bolečine ob zaužitju določene vrste hrane.

Kolikokrat dnevno na blato?

»Normalno odvajanje blata je od 3-krat dnevno, do 1-krat na tri dni. 5-krat ali več dnevno je že preveč, sploh če takšno odvajanje vztraja dlje.« 

Vzrok za razvoj ali poslabšanje obstoječega stanja SRČ pa sta mogoče tudi stres in tesnoba. Čeprav verjetno nista neposredni vzrok, pa študije kažejo, da se bo SRČ verjetneje razvil pri osebah, ki so izkusile fizično, čustveno ali spolno zlorabo. Strokovnjaki ugotavljajo, da gre pri SRČ za motnjo v nevroregulatornem sistemu prebavil in nepravilno delovanje osi prebavila – možgani (ang. gut brain axis).«  

Prepoznava bolezni

»Postavljanje diagnoze temelji na osnovi izključevanja. Posebne diagnostike, laboratorijskih preiskav, krvnega testa ali slikovne preiskave, s katerim bi iritabilni kolon potrdili, žal nimamo,« pove sogovornik in razloži, da se simptomi in težave, ki so sicer značilni za SRČ, lahko prekrivajo z drugimi resnejšimi boleznimi. Zato se morajo ljudje, ki imajo opisano simptomatiko, čim prej odpraviti po nasvet k zdravniku. Pri bolnikih z iritabilnim kolonom je najboljša diagnostična metoda kolonoskopija, s katero hitro in zanesljivo izključimo druge, resnejše bolezni, ki potrebujejo zdravljenje. Kolonoskopija omogoča tudi odvzem koščka tkiva za patohistološki pregled. Pri kroničnih vnetnih težavah se v zadnjem času uporablja tudi test za marker vnetja – določitev kalprotektina v blatu. Če je ta negativen, se lahko z veliko verjetnostjo izključi resnejšo vnetno črevesno bolezen.

Vrstni red preiskav

Najresnejša težava iritabilnega kolona je torej prekrivanje simptomov z drugo hujšo obliko bolezni, npr. s Chronovo boleznijo, z rakom ali ulceroznim kolitisom. Pri pacientu, ki pride na pregled s simptomi SRČ in morebiti drugimi alarmantnimi znaki, bomo zato najprej opravili preiskave, s katerimi bomo lahko izključili te resnejše bolezni. Tudi na splošno je treba izpeljati vso primerno diagnostiko, saj so znaki SRČ pogostokrat neoprijemljivi. Običajno se tako odločimo za ustrezne laboratorijske preiskave, s katerimi preiskujemo, ali ima bolnik anemijo ali vnetje, ter ugotavljamo prisotnost celiakije, preiskave blata, pri čemer ugotavljamo prisotnost bakterij, s krvnimi preiskavami ali z dihalnim testom pa poskušamo izključiti laktozno intoleranco. Pred postavitvijo diagnoze SRČ moramo napraviti tudi endoskopske preiskave (npr. kolonoskopijo). Vsak bolnik pa je specifičen, zato je pri zdravljenju izjemno pomemben kakovosten odnos med zdravnikom in pacientom.

Lajšanje bolečin ob preiskavi

Žal sedacija ob kolonoskopiji v Sloveniji ni najbolje urejena. Stroka je enotna, da je sedacijo treba omogočiti vsem bolnikom, ki jo potrebujejo oz. želijo. So pa s sedacijo povezani višji stroški preiskave. Sama cena zdravil za sedacijo je zanemarljiva (govorimo o ceni 1–2 evrov); levji delež stroškov je povezan z ustreznim nadzorom sediranega bolnika, kar pa je nujno za varnost. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki je plačnik zdravstvenih storitev, so kljub večkratnim pozivom stroke k ureditvi problema ostali gluhi. Na Gastroenterološkem oddelku UKC Ljubljana smo zaradi posluha vodstva za zdaj uspeli zagotoviti sedacijo za vse bolnike na kolonoskopiji, ki jo potrebujejo, če je zaradi hudih bolečin kljub sedaciji in analgeziji ni bilo mogoče napraviti, pa organiziramo poseg v anesteziji.

Ozdravitev sindroma razdražljivega črevesja?

»Ne, SRČ ne znamo ozdraviti; z boleznijo se je treba naučiti živeti. Iritabilni kolon ni bolezen, povezana z večjo smrtnostjo. Dobra novica je, da ljudje z iritabilnim kolonom lahko opravljajo vsakodnevna opravila, a bolezen bistveno poslabša kakovost življenja. Težave so pogostokrat hujše ob stresu v službi ali drugem stresnem življenjskem dogodku. Zato je zelo pomembno, da poslušajo svoje telo in spremljajo, kaj je tisto, ki težave stopnjuje, in kaj jih lajša.

Vedno si je treba vzeti čas, se hitro in pravilno odzvati ter se ne izgubljati v obotavljanju. Pozneje je pacienta treba naročiti tudi na kontrolo, ko ponovno preverimo situacijo: njegov dnevnik hranjenja, preverimo, kdaj so bile njegove težave večje, in predvsem to, ali je stanje bolnika boljše. Če se nadalje odločimo za resnejšo terapijo, pa je seveda pred začetkom potreben pregled, s katerim izločimo organsko bolezen.«

Vpliv probiotikov na zdravje kolona

»Dokazov, da specifičen probiotičen sev lahko pomaga pri pojavu iritabilnega črevesja, ni. Probiotiki niso registrirana zdravila, lahko pa pomagajo pri vzpostavljanju zdrave črevesne flore po npr. infekcijski driski in podobnih težavah. Poznano pa je, da se z uživanjem probiotikov število bakterij, ki razgrajujejo celulozo v prebavilih, zmanjša; posledično čutimo manj napenjanja in plinov. Škodujejo gotovo ne, in če oseba oceni, da ji pomagajo, naj jih seveda uživa.«

Še vedno velja, da je treba piti ruski oz. črni čaj, ki zapira?

»Seveda, velja. Pri dieti ob akutni driski se izogibamo mleku in mlečnim izdelkom, svežemu sadju in zelenjavi. Posebaj pomembna je zadostna hidracija, saj ob driski skozi črevo izgubimo veliko tekočine in elektrolitov, kar je treba nadomestiti. Pomagamo si lahko s črnim čajem, z bananami, s čokolado, tudi kokakola npr. zapira.« 

Foto: Bigstock

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj