Farmacevt svetuje: Z vsem srcem predani svojemu srcu

Farmacevt svetuje: Z vsem srcem predani svojemu srcu

6.11.2014, 00:18 Andreja Čufar Kako zdravimo
Zdravila za zdravljenje bolezni srca.
Bolezen srca ni ena, pač pa gre za cel sklop prepletajočih se simptomov in stanj, ki so posledica bolezni žil, srčne mišice, živčevja in/ali zaklopk ter se odražajo v motnjah prekrvavitve in/ali motnjah srčnega ritma. Glede na to so tudi zdravila, ki jih uporabljamo za zdravljenje bolezni srca, številna in pokrivajo raznovrstne terapevtske cilje. Bolniki z boleznimi srca imajo zato običajno veliko število zdravil, med katerimi morajo nekatera jemati doživljenjsko, druga pa samo določeno obdobje ali pa celo samo v primeru poslabšanja nekaterih znakov.

 
 Farmacevtka Andreja Čufar.
Zdravljenje bolezni srca zato tudi od bolnika zahteva veliko pozornosti, časa in znanja ter veliko mero odgovornosti in samodiscipline. Poznavanje zdravil, njihovega delovanja, načina jemanja ter posebnosti v zvezi s tem pomembno vpliva na zavzetost bolnikov za zdravljenje, kar vse skupaj vodi v uspešnejše doseganje želenih izidov zdravljenja. V nadaljevanju bodo predstavljene najpomembnejše skupine zdravil, ki se uporabljajo pri zdravljenju bolezni srca.

Zaviralci encima angiotenzinska konvertaza –-zaviralci ACE

Zaviralci konvertaze angiotenzina širijo krvne žile in s tem povečajo količino krvi, ki jo prečrpa srčna mišica. Posledica je znižanje krvnega tlaka, izboljšanje preskrbe s kisikom in zmanjšana obremenitev srca. Pri bolnikih s srčnim popuščanjem so ključna zdravila, ki lahko preprečujejo nadaljnje slabšanje oslabljene srčne mišice in tako podaljšujejo življenje. Pri bolnikih po srčnem infarktu nekateri zaviralci ACE preprečujejo poškodbe srčne mišice in izboljšajo preživetje, delujejo pa tudi varovalno in pri bolnikih z visokim tveganjem zmanjšujejo tveganje za srčni infarkt ali možgansko kap. Nekateri zaviralci ACE se predpisujejo tudi bolnikom s sladkorno boleznijo tipa 2, saj upočasnijo proces, ki vodi v poškodbe ledvic.

Način jemanja je lahko pri različnih zdravilih iz te skupine nekoliko različen. Nekatere zaviralce ACE moramo jemati na prazen želodec eno uro pred obrokom. V nekaterih primerih tablete tudi ne smemo drobiti. Pomembno je, da zdravila jemljemo vsak dan približno ob istem času, ne glede na to, ali jih jemljemo večkrat na dan ali samo enkrat dnevno. Nikoli ne smemo sami prenehati z jemanjem teh zdravil, čeprav imamo občutek, da nimajo učinka. Pogosto se namreč njihov učinek izrazi šele ob trajnem rednem jemanju.

Če jemljemo zaviralce ACE, se moramo izogibati hrani (posebno prehranskim dopolnilom), ki vsebuje veliko kalija, saj v kombinaciji z zaviralci ACE lahko pride do povišanja serumske ravni kalija (hiperkaliemije). Sočasno jemanje zdravil proti bolečinam, kot so nesteroidni analgetiki antirevmatiki, lahko zmanjša učinkovitost zaviralcev ACE.

Neželeni učinki zaviralcev ACE so običajno redki in blagi ter ne zahtevajo ukinitve zdravljenja. Med neželenimi učinki se lahko pojavi jo suh dražeč kašelj, šibkost, vrtoglavica, glavobol, pospešen srčni utrip in omedlevica. Ti neželeni učinki po določenem času večinoma izzvenijo sami od sebe, vendar je pomembno, da o njih obvestite svojega zdravnika ali farmacevta. Zelo redko se lahko pojavi otekanje ustnic ali grla. V tem primeru je treba takoj poiskati zdravniško pomoč.

Zaviralce angiotenzinske konvertaze prepoznamo po končnici –pril. Primeri zdravil, ki sodijo v to skupino, so: enalapril, kaptopril, ramipril, perindorpil, trandolapril, lizinopril in fozinopril.

Antagonisti angiotenzina II

Angiotenzin II je naravno prisotna snov v našem telesu, ki z oženjem krvnih žil poviša krvni tlak, posledica pa je povečano delovanje srčne mišice. Poleg tega angiotenzin II povzroči sproščanje hormona, ki zadržuje natrij in vodo v telesu, kar dodatno zvišuje krvni tlak. To je fiziološko pomemben mehanizem, ki zagotovi povišan krvni tlak in povečano delo srca, kadar je to potrebno zaradi preživetja, saj telo pripravi na beg ali boj. Okvara tega mehanizma povzroča povišan krvni tlak in druge težave, ki jih lahko zdravimo z antagonisti angiotenzina II. Antagonisti angiotenzina II sproščajo mišice krvnih žil, ki se zato razširijo, posledica pa je znižanje krvnega tlaka in zmanjšanje obremenitve srčne mišice. Poleg tega pospešijo izločanje vode in soli iz telesa, kar dodatno zniža krvni tlak. Zmanjša se zastajanje vode v pljučih in telesu. Zato se te učinkovine uporabljajo pri bolnikih s povišanim krvnim tlakom, srčnim popuščanjem, odpovedjo ledvic pri sladkorni bolezni in kronično ledvično odpovedjo. So zdravilo izbire pri bolnikih, ki ne prenašajo zaviralcev ACE, na primer v primeru suhega kašlja, ki ne poneha.

Pomembno je, da zdravila jemljete skladno z naročilom zdravnika. Način jemanja je lahko enkrat ali večkrat na dan, praviloma ob istem času. Če imate težave s požiranjem, se vedno prepričajte, ali tableto smete prepoloviti oziroma zdrobiti ali ne.

Če poleg zaviralcev angiotenzina II jemljete še druga zdravila, vedno to povejte zdravniku ali farmacevtu. Z nekaterimi zdravili, kot so zdravila proti bolečinam in antacidi, ter prehranskimi dopolnili s kalijem in diuretiki lahko namreč vstopajo v interakcije in povečajo tveganje za pojav neželenih učinkov ali pa se zmanjša njihova učinkovitost.

Neželeni učinki se pojavijo redko. Nekateri bolniki imajo lahko glavobol, vrtoglavico, zamašen nos, bolečine v hrbtu in nogah ali drisko. Ti neželeni učinki po določenem času pogosto izzvenijo. Redko se lahko pojavijo odpoved ledvic ali jeter, alergijske reakcije in zmanjšanje števila levkocitov. Če se pojavijo težave z dihanjem, otekanje obraza, ustnic, jezika ali vratu, je treba takoj poiskati zdravniško pomoč. Antagonisti angiotenzina II lahko povzročajo trajne poškodbe ploda, zato se je treba izogibati njihovi uporabi v primeru nosečnosti ali načrtovane nosečnosti.

Antagoniste angiotenzina II prepoznamo po končnici –sartan. Primeri zdravil, ki sodijo v to skupino, so: losartan, valsartan, telmisartan, kandesartan, irbesartan in medoksomilolmesartanat.

Antiaritmiki

Antiaritmiki so zdravila za zdravljenje motenj srčnega ritma, ki je posledica nepravilne električne aktivnosti v srcu. Zdravila iz te skupine motenj srčnega ritma ne zdravijo, pač pa ga le uravnavajo. Zato jih je običajno treba jemati doživljenjsko. Aritmije so lahko zelo različne tako po vzroku nastanka kot tudi po vrsti motnje. Vzrok srčne aritmije je lahko infarkt, srčno popuščanje, motnje v delovanju ščitnice ali čezmerno uživanje alkohola. Pri tahikardijah je srčni utrip pospešen, pri bradikardiji je upočasnjen. Pri nekaterih motnjah, kot so ventrikularne ali atrijske fibrilacije, je srčni utrip tudi nereden oz. zmeden. Glede na to tudi skupino antiaritmikov sestavljajo zelo različna zdravila, kot so na primer verapamil, vernakalant, propafenon, dizopiramid, dronedaron, prokainamid, kinidin, amjodaron in sotalol. Za uravnavanje srčnega ritma pa se lahko uporabljajo tudi zdravila iz drugih skupin, kot so zaviralci adrenergičnih receptorjev beta ali zaviralci kalcijevih kanalčkov, ki upočasnijo srčni utrip.

Zelo pomembno je, da jemljete antiaritmike skladno z zdravnikovimi navodili. Nikoli ne prenehajte z jemanjem samodejno, brez zdravnikove vednosti. V času uvajanja terapije z antiaritmiki se izogibajte upravljanju motornih vozil.

Ob uporabi antiaritmikov se lahko pojavijo nekateri neželeni učinki. V primeru poslabšanja aritmije, alergijske reakcije, prsne bolečine, omedlevice, otekanja nog, zamegljenega vida, težkega dihanja, vrtoglavice, kašlja in nenormalno pospešenega ali upočasnjenega srčnega ritma je treba poiskati zdravniško pomoč. Drugi neželeni učinki, ki se lahko pojavijo kot posledica jemanja antiaritmikov, vključujejo  grenak ali kovinski okus ali druge spremembe okusa, izgubo teka, preobčutljivost na sončne žarke ter prebavne težave z drisko ali zaprtjem.

Nekateri antiaritmiki lahko vstopajo v interakcije z drugimi zdravili, zato vedno obvestite svojega zdravnika ali farmacevta o vseh drugih zdravilih, vključno z zdravili brez recepta in prehranskimi dopolnili, ki jih jemljete.

Antiagregacijska zdravila

Antiagregacijska zdravila preprečujejo zlepljanje trombocitov in s tem nastajanje strdkov. Predpisujejo se srčnim bolnikom s koronarno boleznijo, infarktom, srčno bolečino, po vstavitvi žilnih opornic ali umetnih zaklopk, po operaciji obvoda koronarne arterije in atrijsko fibrilacijo.

Antiagregacijska zdravila običajno jemljemo enkrat ali dvakrat na dan, ne na prazen želodec. Običajno jih je treba jemati doživljenjsko. Ker upočasnijo proces strjevanja krvi, je pred operativnimi posegi običajno treba prekiniti terapijo z antiagregacijskimi zdravili. Zato vedno opozorite zdravnika, da jemljete antiagregacijska zdravila, če načrtujete operacijo, večje posege pri zobozdravniku (npr. ruvanje zoba), pa tudi če imate znano rano na želodcu, da vam bo dal ustrezna navodila. Antiagregacijska zdravila vstopajo v interakcije z nesteroidnimi protibolečinskimi zdravili, kar lahko poveča tveganje za krvavitve. Zato se tej kombinaciji, če je le mogoče, izognite.

Najpogostejši neželeni učinki antiagregacijskih zdravil so slabost, bolečine ali razdraženost želodca, driska, osip in srbenje kože. Če se pojavijo znaki krvavitve v urinu ali blatu, neobičajne menstrualne krvavitve ali krvavitve po poškodbah, ki se težko ustavijo, poiščite zdravniško pomoč. Prav tako je treba takoj poiskati zdravniško pomoč, če se pojavijo vrtoglavica, otekanje ust, obraza, vratu, težko dihanje ali huda bolečina v želodcu.

Med antiagregacijska zdravila sodijo acetilsalicilna kislina, klopidogrel, ticagrelor, tiklopidin, dipiridamol in prasugrel.

Zaviralci adrenergičnih receptorjev beta

Zaviralci adrenergičnih receptorjev beta sodijo med najpogosteje predpisovana zdravila srčnih bolnikov. Njihovo delovanje temelji na zaviranju učinkov hormona adrenalina. Posledica tega delovanja je počasnejši in šibkejši srčni utrip, zaradi česar se zniža krvni tlak. Poleg tega se razširijo krvne žile in s tem izboljša pretok krvi. Zmanjša se obremenitev srca. Zaradi navedenih učinkov se zaviralci adrenergičnih receptorjev beta predpisujejo bolnikom s srčnim popuščanjem, povišanim krvnim tlakom, prsno bolečino, aritmijami ali infarktom.

V skupino zaviralcev adrenergičnih receptorjev beta sodijo naslednje učinkovine: atenolol, metoprolol, bisoprolol, propranolol, esmolol, labetalol, karvedilol, sotalol in nebivolol.

Zaviralce adrenergičnih receptorjev beta jemljemo od enkrat do trikrat na dan. Lahko jih jemljemo skupaj s hrano, običajno se lahko delijo na več delov, pogosto pa se ne smejo drobiti ali žvečiti.

Med neželenimi učinki se lahko pojavi občutek šibkosti, hladne roke, razdražen želodec, zaprtje ali driska, vrtoglavica, redko pa tudi plitko dihanje, težave s spanjem in libidom ter depresija. Nikoli ne prenehajte z jemanjem zdravila brez predhodnega posveta z zdravnikom.

Zaviralci kalcijevih kanalčkov

Zaviralci kalcijevih kanalčkov ovirajo vstopanje kalcija v mišične celice srca in žil, zaradi česar pride do relaksacije (sproščanja) teh mišic. Krvne žile se razširijo, zmanjšata se hitrost in moč srčnega utripa, krvni tlak pade, zmanjša se tudi obremenitev srčne mišice. Ta zdravila se zato predpisujejo bolnikom s povišanim krvnim tlakom, koronarno boleznijo, prsno bolečino in aritmijami.

V skupino zaviralcev kalcijevih kanalčkov sodijo učinkovine amlodipin, nikardipin, diltiazem, nifedipin, verapamil, felodipin, lacidipin, lerkanidipin in nitrendipin.

Zaviralce kalcijevih kanalčkov je priporočljivo jemati s hrano, običajno se jemlje enkrat na dan, po možnosti vedno ob istem času.

Kot neželeni učinki zaviralcev kalcijevih kanalčkov se lahko pojavijo omedlevica, nizek krvni tlak, nizek srčni utrip, vrtoglavica, zaprtje, otekanje nog, povečan apetit, slabost in kožni osip. Če se pojavijo povečanje telesne teže, težave z dihanjem, znaki alergije ali resne motnje zavesti, je treba takoj poiskati zdravniško pomoč.

Če jemljete zaviralce kalcijevih kanalčkov, se izogibajte uživanju alkohola. Zdravnika obvestite tudi o vseh drugih zdravilih in prehranskih dopolnilih, ki jih jemljete.

Antikoagulanti

Antikoagulanti so zdravila, ki zavirajo nastajanje krvnih strdkov. Predpisujejo se z namenom preprečevanja rasti oz. nastajanja novih krvnih strdkov v žilah in tako zmanjšujejo tveganje za srčni infarkt. Nekateri antikoagulanti se lahko jemljejo skozi usta, nekatere pa je treba injicirati v podkožje. V obliki podkožnih injekcij na 12 do 24 ur se uporabljajo t. i. nizkomolekularni heparini, enoksaparin, dalteparin in nadroparin. Med peroralnimi antikoagulanti (takimi, ki se jemljejo skozi usta) je že dolgo v uporabi varfarin. V zadnjem času so na voljo tudi nekateri novejši peroralni antikoagulanti, kot sta rivaroksaban in dabigatran.

Bolniki, ki uporabljajo antikoagulante, dobro vedo, da je potreben stalen nadzor nad strjevanjem krvi, saj v primeru previsokega odmerka lahko pride do nevarnih krvavitev, v primeru prenizkega pa do tvorbe strdka. Zdravila je treba jemati natančno po navodilih zdravnika. V primeru načrtovanih operativnih posegov vključno s stomatološkimi je treba zdravnika obvestiti o antikoagulantnih zdravilih, ki jih jemljete, da vam da ustrezna navodila.

Nitrati

Nitrati širijo krvne žile in se uporabljajo pri bolnikih z boleznijo srčnih žil in s tem povezano prsno bolečino, srčnim popuščanjem in povišanim krvnim tlakom, saj znižujejo krvni tlak in zmanjšujejo obremenitev srca.

Nitrate lahko dajemo po različnih poteh in so na trgu v različnih farmacevtskih oblikah. Lahko jih jemljemo peroralno (skozi usta), običajno enkrat, izjemoma dvakrat na dan glede na navodila zdravnika. Nekatera zdravila moramo jemati po jedi. Tablet ne smemo drobiti ali žvečiti. Podjezične tablete vstavimo pod jezik in počakamo, da se raztopijo. Pri podjezičnih tabletah učinek nastopi hitreje kot pri peroralnih, zato se ta oblika uporablja tudi v primeru napada prsne bolečine. Hiter učinek dosežemo tudi z uporabo podjezičnega pršila. Za dolgotrajnejše delovanje so na voljo transdermalni obliži, ki zagotavljajo sproščanje učinkovine skozi daljše časovno obdobje. Transdermalni obliž nalepimo na čisto, suho, neporaščeno kožo trupa ali nadlakti. Mesto obliža je treba redno dnevno menjati, da preprečimo lokalno draženje. V času menjave obliža naredimo od 8- do 12-urni premor (obdobje brez obliža). Rabljeni obliž odstranimo, zlepimo skupaj in zavržemo. Obliža nikoli ne smemo rezati ali prebadati, saj lahko pride do čezmernega sproščanja učinkovine in s tem do pojava toksičnih učinkov.

Učinkovini, ki sodita v to skupino, sta gliceriltrinitrat in izosorbidmononitrat.

Neželeni učinki, ki se lahko pojavijo ob jemanju nitratov, so glavobol, nizek krvni tlak in vrtoglavica.

Nitratov ne smemo jemati sočasno z zdravili za zdravljenje erektilne disfunkcije. Neželene učinke potencira tudi sočasno uživanje alkohola.

Ob uvajanju nitratov je priporočljivo, da se bolnik izogne upravljanju motornih vozil in strojev.

Diuretiki

Diuretiki pospešujejo izločanje soli in vode iz organizma ter s tem znižujejo krvni tlak, zmanjšujejo obremenitev srca ter zmanjšujejo otekline in zadrževanje vode v telesu, ki je posledica srčnega popuščanja. Diuretiki se med seboj nekoliko razlikujejo po mehanizmu oz. mestu delovanja in tudi po jakosti. Nekateri med njimi poleg natrijevih odstranjujejo tudi kalijeve ione, ki jih je zato običajno treba nadomeščati.

Spironolakton in eplerenon sta s kalijem varčna diuretika, ki kalijeve ione ohranjata v telesu, medtem ko furosemid, torasemid, indapamid, klortalidon in hidroklorotiazd kalij izplavljajo. 

Diuretike običajno jemljemo enkrat dnevno, in to zjutraj.

Med najresnejše neželene učinke sodijo motnje v ravnotežju elektrolitov, ki se kažejo kot slabost, bruhanje, nizek krvni tlak, vrtoglavica in zaspanost. V primeru pojava teh učinkov je treba poiskati zdravniško pomoč.

Zdravila za spreminjanje ravni serumskih lipidov

Motnje v koncentraciji in sestavi lipidov v plazmi (dislipidemija) vodijo v nastanek ateroskleroze, ki pomembno poveča tveganje za srčni infarkt. Zato je zdravljenje dislipidemije ključno pri preprečevanju nastanka oz. poslabšanja bolezni srca.

Med najpogosteje predpisovana zdravila za uravnavanje serumskih lipidov sodijo zaviralci reduktaze HMG-CoA, encima, potrebnega za nastajanje holesterola v telesu. Prepoznamo jih po končnici
 –statin. To so: simvastatin, lovastatin, atorvastatin, rosuvastatin, fluvastatin in pravastatin. Poleg statinov so na voljo še nekatera druga zdravila za uravnavanje serumskih lipidov: ezetimib, fenofibrat in gemfibrozil. Običajno jih jemljemo enkrat dnevno, in sicer zvečer.

Med neželenimi učinki statinov se lahko pojavijo bolečine v mišicah ali sklepih, slabost, driska in zaprtje. Če se pojavijo zlatenica, temno obarvan urin, huda slabost, hude bolečine v trebuhu ali mišicah, zmedenost ali drugi hudi nepričakovani znaki, je treba poiskati zdravniško pomoč.

Bolniki z dislipidemijo morajo najprej spremeniti svoj življenjski slog, saj samo z zdravili običajno ni mogoče vzpostaviti želenega ravnovesja.

Zaključek

Bolniki z boleznimi srca imajo običajno veliko število zdravil. Za varno in učinkovito zdravljenje morajo zato upoštevati nekaj ključnih pravil:

-        poznavanje svojih zdravil po imenu in namenu uporabe;

-        dosledno upoštevanje navodil glede jemanja zdravil;

-        informiranje o vseh zdravilih in prehranskih dopolnilih, ki jih jemljete;

-        upoštevanje navodil glede spremembe življenjskega sloga;

-        takojšnje poročanje v primeru poslabšanja znakov bolezni ali pojava novih hudih simptomov;

-        poročanje v primeru suma na neželene učinke zdravil.

Spletno mesto uporablja piškotke, da lahko razločujemo med obiskovalci in izboljšujemo delovanje strani. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.