Imunskega sistema nam ne oslabi okolica, temveč si ga oslabimo sami

Avtor: Daša Mavrič

Ko nam pade odpornost se moramo vprašati, kaj smo pred tem delali narobe.

Virusna obolenja niso posledica vremenskih sprememb in mrzlega zraka. Čeprav se s padcem temperatur naenkrat začnejo pojavljati številni virusi, pa le teh ne gre enačiti z vremenom. »Na padec imunske odpornosti močneje od okolja vpliva življenjski slog. Jesenski val prehladov, ki mu za petami sledi gripa, je posledica sobivanja v zaprtih prostorih in idealnih možnosti za širjenje okužb. In ne ohladitve zraka. Če bi okolje vplivalo neposredno na odpornost, bi denimo Eskimi, ki živijo v ekstremnih razmerah, bili neprimerno bolehnejši od drugih Zemljanov. V resnici je ravno obratno, « pojasnjuje dr. med. Nena Kopčavar Guček.

Gripa je akutna infekcija dihalne poti v nosu in grlu, ki se lahko v nekaterih primerih razširi tudi na grlo. Najpogostoje je vzrok akutnega respiratoričnega obolenja in prizadene ljudi v vseh starostnih skupinah. Virus se pojavi vsako leto konec jeseni in v zgodnji zimi. Posameznikov imunski sistem pa je tisti, ki prepreči, da bi človek vsako leto zbolel za gripo. Oziroma prepreči, da bi vsakodnevni stik z bakterijami, virusi, glivami in zajedavci, ki jih vdihujemo, uživamo s hrano in pijačo, ob poškodbah pa v naše telo vstopajo tudi preko kože, pomenil resno obolenje. Imunski sistem sestavljajo specializirane bele krvne celice in posebne molekule (protitelesa, komplementi in citokini), ki prav tako sodelujejo pri uničevanju tujkov in skrbijo za komunikacijo z drugimi celicami – lahko jih privlačijo ali aktivirajo. Najpomembnejše imunske celice so limfociti, ki po srečanju z antigenom tvorijo protitelesa in sodelujejo pri prepoznavanju in odstranjevanju telesu tuje snovi. Na strateško pomembnih mestih, kakršna so pazduhe, dimlje ali vrat, tvorijo bezgavke, iz katerih vodijo limfne žile (mezgovnice) v bližnje dele telesa. Tako lahko ob vnetju žrela zatipamo povečano bezgavko na vratu. Pomembno vlogo v delovanju imunskega sistema igrajo tudi limfocitni skupki v drugih delih telesa – v mandljih in tankem črevesu, priželjc (timus), jetra, vranica, slepič in kostni mozeg.

Dr. med. Nena Kopčavar Guček

Celice, ki skrbijo za naravno odpornost oslabijo virus, nato pa v boju z virusi nastopijo pridobljeni imunski organizmi, limfociti T in limfociti B. Na ta način se spopadamo z virusi, ključno za ohranjanje zdravja pa je dobro delovanje imunskega sistema.

Skrb za zdrav življenjski slog je za večino dovolj

Naloga obrambnega sistema je, da pravočasno prepozna tujek, ki ruši notranje ravnotežje v organizmu, mobilizira obrambne celice in odstrani škodljivi dejavnik. In če le teh ne prepozna oziroma ne deluje v polni meri, govorimo o imunski pomankljivosti. Ta je lahko prirojena ali pa je posledica bolezni, poškodb, operacij … Poslabšan imunski sistem imajo tudi alergiki in sladkorni bolniki, zadnje raziskave pa kažejo, da je imunski sistem v močni povezavi z vegetativnim živčevjem in hormoni. Vse to pa nam znova dokazuje, da lahko za svoje zdravje največ naredimo z zdravim življenjskim slogom. Učinkovit obrambni sistem temelji na štirih stebrih – primerna količina spanja, zdrava mešana prehrana, redna telesna aktivnost in učinkovit način soočanja s stresom. »Kratkoročni ukrepi za krepitev imunskega sistema po podatkih raziskav praviloma niso učinkoviti,« pojasnjuje Kopčavar Gučekova in dodaja, da je ohranjanje imunskega sistema ključna prav pri vseh. »Sladkorni bolniki se v svojem življenjskem slogu ne razlikujejo bistveno od svojih zdravih vrstnikov. Dietna omejitev sladkorja koristi tako zdravim posemeznikom kot sladkornim bolnikom, le da so slednji neprimerno bolj ogroženi za zaplete, kot so srčni infarkt, možganska, kap, pogosteje in resneje zbolevajo za okužbami. Obojim zato svetujemo cepljenje proti gripi, sladkorni bolniki so spet neprimerno bolj ogroženi za zaplete ob gripi, če se ne cepijo. Obojim priporočamo vsaj minimalno vsakodnevno telesno aktivnost, na primer 20 minut hitre hoje. Oboji naj skrbijo za primerno telesno težo, debelost sladkorne bolnike spet bistveno bolj ogroža kot zdrave.«

Pogosto se kot vzrok za poslabšan imunski sistem med otroki navaja kot posledica slabe telesne pripravljenosti, a oprejemljivih dokazov za to ni. Ima pa neaktivno življenje druge ključne posledice, ki pa kasneje nastopijo tudi v povezavi z odpornostjo. »Podatki o večji zbolevnosti otrok v zadnjih desetletjih, povezamo s pretežno sedečim življenjskim slogom, niso neposredno dosegljivi. Vse bolj pa stopajo v ospredje merljive posledice takega življenjskega sloga. Med otroci in najstniki je vse več posameznikov, ki so po definiciji čezmerno težki ali debeli. Posledice debelosti se bodo, še bolj kot trenutno, izrazile, ko bo ta generacija čez nekaj desetletij pogosteje zbolevala za sladkorno boleznijo, srčnožilnimi boleznimi, posledicami preobremenitve sklepov in tako dalje,« navaja Kopčavar Gučkova.

Čeprav določeni virusi razsajajo v pričakovanem obdobju leta in jim zaradi nadpovprečnega zadrževanja v notranjih prostorih ter redkejšemu in krajšemu prezračevanju hitreje podležemo, pa nam lahko odpornost pade kadarkoli. Sploh takrat, ko je za nami stresno obdoje. »Pri padcu odpornosti bi bilo smiselno najprej opredeliti vzrok in ga skušati najbolje odpraviti. Je to morda neredna ali enolična prehrana? Morda gre za stalno izpostavljenost hudemu stresu, na primer mobbing na delovnem mestu? Ali pa živimo v neprimernem, vlažnem in slabo prezračenem stanovanju? Smo se zadnjega pol leta zaradi dokončanja študija odrekli vsakršni telesni aktivnosti? V ozadju bi lahko bila tudi kakšna kronična bolezen. Če je naše počutje in povečana dovzetnost za okužbe nam samim nerazložljiva, obiščimo zdravnika. Vsak posameznik lahko bistveno pripomore k iskanju vzroka. Od kdaj se tako počutim? Kaj se je takrat v mojem življenju sprememnilo? Od tu je pot k odpravljanju vzroka jasna,« opozarja dr. med. Nena Kopčavar Guček.

Štirje, ki delajo čudeže

Vitamin C in ameriški slamnik sta v boju z padcem imunske odpornosti prava rešitelja. Vitamin C naše telo nujno potrebuje za zdravo delovanje. Celicam pomaga pri rasti in ohranjanju zdravja, hkrati pa poskrbi tudi, ko se telo odziva na stresne situacije, tudi takšne kot je bolezen. Deluje kot antioksidant. Ameriški slamnik pa na naravni način spodbuja imunski sistem, ki s povečevanjem števila granulocitov in makrofagov okrepi odpornost organizma. Priporočljiv je predvsem zato, ker hkrati preprečuje nastanek okužb in obstoječim pa skrajša zdravljenje.

Odlično naravno sredstvo za dobro odpornost je zelje, njegovih učinkovin so se zavedali že stari Rimljani. Zelje je bogato z vitamini A, B, C, D in E ter minerali, kot so železo, kalcij, žveplo, silicij, magnezij in jod. Tako spodbuja imunski sistem, deluje razkužilno, koristi dihalom in jetrom, celi razjede in čisti kri.

Polfenoli in flavenoidi, ki jih najdemo v zelenem čaju, krepijo imunski sistem. Zeleni čaj je bogat z antioksidanti, uravnava nivo sladkorja in preprečuje nastanek sladkorne bolezni, ublaži posledice prekomernega pitja, pomaga pri uravnavanju prebave in vzdrževanju telesne teže, niža nivo slabega holesterola in preprečuje nastanek revmatoidnega artritisa.