Zadnja novica

Dolgotrajna uporaba ZPČ lahko podvoji tveganje za raka želodca

Ko je okužba z bakterijo Helicobacter pylori izkoreninjena in se nato bolniku predpiše dolgotrajna uporaba zaviralcev protonske črpalke (ZPČ), se tveganje za raka želodca več kot podvoji, kažejo izsledki populacijska študija, ki je potekala med prebivalci Hongkonga. 

Nega in dogodki

Izziv: zdrava, čvrsta in samostojna starost

Izziv: zdrava, čvrsta in samostojna starost

25.11.2017, 00:06 R. M. Z. Nega in dogodki
Tako Slovenija kot ostale države Evropske skupnosti se soočajo z demografskim staranjem populacije. Ljudje sicer živijo dlje, vendar starost mnogim prinaša odvisnost od drugih, starostno krhkost, oslabljenost in eno ali več kroničnih bolezni. Izziv, s katerim se soočamo, je poleg podaljševanja življenjske dobe tudi čvrsta (ne-krhka), zdrava in samostojna starost.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje (MZ) in Svetovno zdravstveno organizacijo (SZO) organiziral mednarodno konferenco Obvladovanje krhkosti danes za jutri. Udeleženci so spregovorili o izzivih staranja s poudarkom na krhkosti, kot pogosti spremljevalki kronično bolnih in multimorbidnih oseb in med drugim predstavili tudi prve rezultate projekta skupnega ukrepanja ADVANTAGE, ki bodo služili za pripravo enotnega evropskega modela preprečevanja krhkosti. 

Demografsko staranje predstavlja enega najresnejših izzivov, s katerim se sooča večina evropskih držav. Podpora aktivnemu in zdravemu staranju je zato pomembna tako za izboljšanje kvalitete življenja prebivalstva kot tudi za zmanjšanje pritiska na zdravstvene sisteme. Za mnoge starost prinaša odvisnost od drugih, starostno krhkost, oslabljenost in/ali kronične bolezni. Izziv družbi torej ni zgolj podaljševanje pričakovane življenjske dobe, ampak zdrava, čvrsta in samostojna starost. V Evropski skupnosti sta starostna krhkost in oslabljenost pogost in hkrati naraščajoč večdimenzionalni zdravstveni in socialni izziv, povezan z upadom telesnih, kognitivnih in funkcionalnih sposobnosti starajoče se populacije. Po podatkih raziskav naj bi bilo 10 % oseb, starih več kot 60 let in kar 25 % oseb, starih več kot 80 let krhkih. Starostna krhkost in oslabljenost veljata tudi za glavna dejavnika vpliva povečanja stroškov zdravljenja pri starejših.

Dr. Darina Sedlakova s SZO je povedala, da je »regijski urad SZO za Evropo kot odziv na hitro starajoče populacije sprejel več strateških in političnih smernic, katerih cilj je pomagati ljudem, da čim dlje ostanejo zdravi in aktivni. Strategija in akcijski načrt za zdravo staranje v Evropi (2012-2020) opredeljujeta učinkovite intervencije in dobre prakse, ki naslavljajo upad telesnih in duševnih sposobnosti starejših. Pozivata k zdravemu staranju skozi celotno življenjsko obdobje, podpornim okoljem, na ljudi osredotočenim sistemom zdravstvene in dolgotrajne oskrbe, ki ustreza starajočim se populacijam.«

Sistem zdravstvenega varstva v Sloveniji se pri zagotavljanju zdravstvene oskrbe srečuje z mnogimi izzivi. Število novih primerov kronično bolnih in skupno število vseh pacientov v Sloveniji rasteta. Mnogi bolniki imajo več kroničnih bolezni hkrati (so multimorbidni), narašča pa tudi število tistih, ki so odvisni od tuje pomoči in potrebujejo dolgotrajno oskrbo. Preplet simptomov, krhkost, kompleksnejše zdravljenje, raba več različnih zdravil v istem času pri isti osebi (polifarmacija) in psihosocialne potrebe bolnikov z več kroničnimi boleznimi imajo za posledico večje število stikov z zdravstveno službo, zahtevnejšo in daljšo zdravstveno obravnavo in večje stroške zdravljenja ter tudi večje stroške psihosocialne obravnave.

Ker se lahko proces, ki vodi do starostne krhkosti in oslabljenosti upočasni ali celo popolnoma zavre, so zgodnje intervencije in morebitno zdravljenje ključnega pomena. Obvladovanje krhkosti in zgodnje intervencije na tem področju zahtevata širok multidisciplinaren pristop, vključujoč preventivo, klinično obravnavo, telesno aktivnost, prehrano, zdravila, informacijsko – komunikacijske tehnologije.

Predstavnik SZO dr. Manfred Huber, ki je predstavil pregled evropskih politik za preprečevanje krhkosti v domovih starejših ljudi, je poudaril, da je »krepitev fragmentiranih, nerazvitih ali premalo financiranih sistemov dolgotrajne oskrbe postalo glavno področje politike za boljše integracijo med zdravstveno in socialno oskrbo starejših ljudi. Izboljšanje zmožnosti osebja za naslavljanje potreb krhkih oseb oziroma oseb z neposrednim tveganjem za razvoj krhkosti, je eden od izzivov v zvezi s tem.« In dodal, da »na več področjih sistematičnih strategij preprečevanja krhkosti lahko naredimo več. Da bi skozi čas ocenili trende v implementaciji politike, najboljših praks in dejavnosti pri vsaki od intervencij, kot tudi analizi politik o nacionalnih strategijah, so potrebne nadaljnje analize.«

V različnih zdravstvenih sistemih po svetu že obstajajo programi, nacionalni plani in smernice obvladovanja krhkosti. V Sloveniji trenutno še nimamo vzpostavljenega sistema, ki bi zagotavljal sistematično prepoznavanje in najbolj optimalno oskrbo pacientov, ki so krhki, multimorbidni in izpostavljeni tveganju za razvoj nezmožnosti ali izgubo avtonomije. Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016–2025 »Skupaj za družbo zdravja« opredeljuje predlog razvoja geriatrične medicine v Sloveniji. Ta predvideva aktivnosti na področju zagotavljanja celovite geriatrične obravnave krhkih in multimorbidnih pacientov ter aktivnosti za umeščanje geriatrične obravnave v zdravstveno dejavnost na vseh ravneh zdravstvenega varstva in zagotavljanje povezovanja s socialnim varstvom za boljše prepoznavanje in zadovoljevanje potreb po tovrstni obravnavi.

Ukrepi v okviru aktivnosti za razvoj geriatrične medicine v Sloveniji predvidevajo:

1) vzpostavitev geriatričnih oddelkov in drugih oblik geriatrične obravnave na sekundarni ravni zdravstvenega varstva (npr. ambulante za obravnavo padcev); 

2) pripravo smernic in protokola za obravnavo krhkosti oziroma ogroženosti za razvoj nezmožnosti in izgube avtonomije ter usposabljanje za izvajanje smernic; 

3) zasnovo protokolov povezovanja zdravstva in socialnega varstva z namenom čim daljšega bivanja teh pacientov v domačem okolju ter 4) pripravo smernic za vzpostavitev individualizirane preskrbe z zdravili, vključno z njihovo dostavo in skrbjo za varno in pravilno jemanje za krhke in multimorbidne paciente – tako v institucionalni kot domači oskrbi.

Januarja letos se je začel triletni projekt skupnega ukrepanja o preprečevanju krhkosti (JA-ADVANTAGE) - prvi projekt skupnega ukrepanja, ki naslavlja preprečevanje krhkosti in je sofinanciran s strani Evropske skupnosti v okviru tretjega zdravstvenega programa 2014-2020. Direktor NIJZ, prim. prof. dr. Ivan Eržen je povedal, da »smo v tem projektu skupnega ukrepanja prepoznali priložnost povezovanja ključnih strokovnih akterjev in zainteresiranih skupnosti ter organizacij v Sloveniji«. doc. dr. Branko Gabrovec z NIJZ, ki v okviru tega projekta vodi delovno področje obvladovanja krhkosti na ravni posameznika pa je dodal, da »projekt prispeva k boljšemu obvladovanju krhkosti v Evropi in predstavlja edinstveno priložnost širšega povezovanja ter ozaveščanja strokovne in splošne javnosti o krhkosti, njenem obvladovanju in možnih intervencijah na tem področju.«

Na konferenci Obvladovanje krhkosti danes za jutri je slovenska ekipa, ki sodeluje na projektu skupnega ukrepanja ADVANTAGE, predstavila prve rezultate projekta za vsako delovno nalogo s področja obvladovanja krhkosti na ravni posameznika, in sicer preventivo in klinično obravnavo krhkosti ter vlogo oziroma pomena telesne dejavnosti, polifarmacije in informacijsko-komunikacijskih tehnologij pri obvladovanju krhkosti. Ti in nadaljnji rezultati projekta bodo služili za pripravo enotnega evropskega modela preprečevanja krhkosti (angl. Frailty Prevention Approach) kot končnega rezultata projekta. Ta predstavlja osnovo za razvoj in izboljšanje strategij obvladovanja (prepoznavanje, oskrba, izobraževanje) krhkosti in multimorbidnosti v državah Evropske skupnosti. Enotni model preprečevanja krhkosti naslavlja tudi ukrepe, predvidene v okviru aktivnosti za razvoj geriatrične medicine v Sloveniji, ki jih določa Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016–2025, in kot tak predstavlja korak naprej k implementaciji navedenih ukrepov v slovenskem sistemu zdravstvenega varstva. Kot dodaja prim. prof. dr. Eržen, »rezultati projekta skupnega ukrepanja ADVANTAGE tako ne bodo usmerjeni zgolj v splošen evropski dokument, ampak tudi v priporočila, ki bodo aplikativna na nacionalni ravni.«



Foto: Bigstock
vir: NIJZ
Spletno mesto uporablja piškotke, da lahko razločujemo med obiskovalci in izboljšujemo delovanje strani. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.