Avtor: dr. Karin Kanc, dr. med.
Poletje je čas dopustov in kar z vznemirjenjem pričakujemo, kako bo, ko se bomo mogoče odpravili od doma. Marsikoga skrbi, kako se bo znašel na poti. O tem me večkrat sprašujejo ljudje s sladkorno boleznijo, predvsem tisti, ki so zboleli pred kratkim.
Že v izhodišču je treba vedeti, katera je dežela, v katero greste.
V Evropi je na prvi pogled videti, da skoraj ne potrebujemo priprav, kar se tiče same dežele prebivanja. Pa ni povsem tako. Kakor koli – dobro je vnaprej v vodiču prebrati poglavje o hrani in navadah v povezavi z njo. Ali ste vedeli, da v Italiji kosilo lahko dobiš do 14.30, večerja pa je spet šele od 19.00 naprej? Na primer v Španiji je za nekoga, ki si želi večerjati okoli 18.00, povsem nemogoče dobiti kuhano večerjo v lokalu ob takem času. Domačini večerjajo okoli 22.00, sredi dneva pa ne kuhajo kosila, ampak jedo majhne prigrizke, ki v nekaterih delih Španije vsebujejo zelo veliko kruha. V številnih sredozemskih deželah je situacija podobna kot v Španiji. V Ameriki so obroki v lokalih zelo veliki in se z enim lahko nahranijo kar trije Evropejci. Kruh brez dodanega sladkorja je v tej državi zelo težko najti. Če si na potovanju najamete apartma, v katerem si sami kuhate, je verjetno lažje. V bolj eksotičnih krajih je treba pomisliti tudi na varnost uživanja hrane, npr. na cesti pa tudi v restavracijah. Spomnim se gospe, ki se je zastrupila s hrano na letalu ob povratku iz Azije – takrat, ko se ji je zdelo, da je gotovo že varna in ji ni treba paziti na to, kaj poje. To so vse okoliščine, ki nekoga, ki nima sladkorne prizadenejo, manj kot nekoga, ki jo ima. POZOR – ni vsako bruhanje zastrupitev s hrano – lahko gre za diabetično ketoacidozo, nevarno stanje pri ljudeh s sladkorno tipa 1, ki zahteva pregled na urgenci in nemalokrat sprejem v bolnišnico.
Kaj potrebujem?
Poleg svojih osebnih reči si je dobro pripraviti še posebno torbico z zdravili. Navadno velja, da inzulin lahko kupite povsod brez recepta, le poveste, kaj uporabljate, a veliko bolje (in bolj poceni) je, da si uspešno za pot pripravite svojega. Nekaj mojih bolnikov pa je že poročalo, da so imeli z nakupom inzulina težave in so morali prej obiskati zdravnika, zato bodite pripravljeni na mogočo nevšečnost. Za letalo vsak potrebuje potrdilo lečečega diabetologa, da ima v osebni prtljagi inzulin. Ta nikakor ne sodi v kovček običajne prtljage, saj je v trupu letala prehladno in bi inzulin zmrznil. Tudi za kabinski prostor svetujemo, da imate za inzulin posebno vrečko, ki vzdržuje sobno temperaturo. Ko prispete na cilj, je dobro zalogo inzulina in pribora razdeliti s svojim sopotnikom – zgodi se namreč, da ste žrtev kraje ali pa ste preprosto zaradi spleta okoliščin torbico nekje pozabili in na tak način bi ostali brez vsega. Za tablete ni posebnih omejitev, a jih je vedno dobro imeti kar v ročni prtljagi. Razmislite tudi, kaj vam najbolje pomaga pri hipoglikemiji. Soka žal ne morete nesti na letalo in velikokrat nekaj časa traja, da ga stevardesa prinese – tako da v žepu ne škoduje zaloga sladkorja, glukoznih tablet in podobno. V torbici z zdravili naj bodo še kak obliž (tudi za žulje), elastični povoj in razkužilo za roke pa tablete proti bolečinam (paracetamol), mazilo za lajšanje srbenja po piku žuželke, zdravilo proti alergiji in zelo pomembno – živalsko oglje, ki učinkovito pomaga pri driski in bolečinah v trebuhu. Če greste v eksotične kraje, je nujno, da že dovolj zgodaj obiščete ambulanto za potnike, v kateri vam svetujejo glede cepljenja in antimalarikov. Ne pozabite tudi na redno pitje vode in tekočin z minerali tam, kjer je še posebej vroče. Vsebnost ogljikovih hidratov je navedena na steklenicah. Dobra krema proti premočnemu soncu je vredna zlata, prav tako pokrivalo za glavo.
Nujna pripomočka sta še merilec za glukozo v krvi in beležka/dnevnik za vpisovanje meritev in pomembnih dogodkov na poti, ki bi lahko razložili, zakaj se je krvni sladkor zvišal/znižal. Dragoceno si je tudi vpisati zaužito hrano in kako se je na primer obneslo pokrivanje z inzulinom. Bolje je napraviti kako meritev glukoze več kot premalo, saj imate na tak način boljši vpogled v dogajanje in se tudi izognete zapletom.
Ali je pomembnega še kaj?
Skrbno spremljajte gibanje sladkorja pri prehodu več časovnih pasov. Vsak ima svoj pristop – pomembno pa je redno merjenje in prilagajanje okoliščinam. Zadeva je preprostejša, če je nekdo zdravljen z inzulinsko črpalko, kjer so bazali pač taki, kot so, in se priredi le boluse; če je nekdo na intenzivirani inzulinski shemi, se ure za injiciranje bazala postopno prestavlja, nekateri pa ostanejo kar na enakem načinu in si dolgodelujoči inzulin dajejo zjutraj namesto pred spanjem. Pomembno je še, da ob visokem sladkorju pravočasno opazite, če je mogoče kaj narobe z dovajanjem inzulina po katetru, če so v urinu ketoni in če je slabost z bruhanjem, kot že omenjeno, pravzaprav ketoacidoza in ne posledica zastrupitve s hrano. Če ste kadar koli in kjer koli v dvomih, kako in kaj, ne odlašajte z obiskom zdravnika.
Če ostajate doma, je poletni čas prav tako lahko zelo lep. Čim več se gibajte, vendar v zgodnjih jutranjih ali pa poznejših večernih urah, ko ni tako vroče. Pijte dovolj tekočin (kar kake pol l več dnevno kot sicer) in ne pozabite na kremo proti soncu, saj je tudi v mestu lahko sonce zelo močno. Nadenite si tudi kak eleganten klobuk ali pa športno kapo – vsekakor imejte zaščiten tudi predel vratu. Pa ne pozabite na sončna očala – zaščitijo tudi pred prezgodnjim pojavom sive mrene.
Naj bo vaš dopust lep in da bi se takega spominjali še dolgo. Srečno.
