Kaj storiti, ko menite, da niste bili deležni najboljše oskrbe

Avtor: mag. Nataša Cankar, odvetnica

Sodobni zdravstveni sistem je razvejan in precej zapleten. Bolnik težko pozna vse njegove značilnosti in pomanjkljivosti. Pogosto ima občutek, da je med zdravljenjem prišlo do zapleta, zaradi katerega ni bil deležen najboljše mogoče zdravstvene oskrbe. Kaj storiti takrat? 

Za reševanje takšnih zapletov obstajajo različne poti. Odgovor na zgornje vprašanje je zato odvisen tudi od tega, kje se je po mnenju bolnika zapletlo. V nadaljevanju navajamo mogoče načine reševanja tovrstnih zapletov, in sicer po vrsti od najmanj formaliziranega do najstrožje urejenega. 

1. Pogovor z zdravnikom

Marsikdaj pomaga že pogovor. Še posebej v primerih, ko pride med zdravnikom in bolnikom do nesporazuma, ker bolnik ne razume, na čem je temeljila zdravnikova odločitev za izbrano zdravilo ali način zdravljenja. Bolnik večinoma nima specialnega znanja, ki bi omogočalo razumevanje zdravnikovih odločitev. Pogosto ne ve, zakaj se je zdravnik odločil ravno za eno vrsto zdravljenja, čeprav je na voljo druga, po njegovem mnenju učinkovitejša. V tovrstnih primerih navadno zadošča, če od zdravnika zahteva, da naj svojo odločitev podrobneje razloži na dovolj poljuden način. To je ne nazadnje tudi ena izmed zdravnikovih pomembnejših dolžnosti (20. člen Zakona o pacientovih pravicah, ki je veljal med pisanjem tega prispevka). 

2. Prijava na Zavod za zdravstveno zavarovanje

Ta pot pride v poštev v primerih, ko ne gre za reševanje strokovnega vprašanja (ali je zdravljenje potekalo pravilno in skladno z medicinsko stroko), ampak za reševanje bolj tehničnih zapletov. Kadar ima bolnik npr. občutek, da je zdravnik neupravičeno ali preveč zaračunal določeno storitev, pri zapletih, ki nastopijo zaradi izbire novega osebnega zdravnika (npr. težave s prenosom zdravstvenega kartona od enega zdravnika k drugemu, če ga novi zdravnik ne želi sprejeti, čeprav še ni prezaseden z bolniki), itn. V teh primerih svoje pravice uveljavlja z zahtevkom pri ZZZS. Zavod je o zahtevku dolžen odločiti v mesecu dni (oziroma dveh mesecih, če gre za zapletenejši primer). 

3. Zastopnik pacientovih pravic

Na zastopnika pacientovih pravic se lahko bolnik obrne npr. takrat, kadar gre za vprašanja ali zaplete, povezane s čakalnimi dobami oziroma z drugimi pravicami po Zakonu o pacientovih pravicah. Zastopnik pacientovih pravic lahko posreduje, tudi če je prišlo do zdravniške napake oziroma strokovno napačne obravnave. Na napako opozori druge pristojne organe in združenja (zdravniška zbornica, ministrstvo za zdravje), poskuša pripeljati zadevo do sporazumne rešitve in bolniku podrobneje pojasni, kakšne pravice ima v konkretnem primeru. 

4. Prijava na zdravniško zbornico ali ministrstvo za zdravje

Zdravniška zbornica je strokovno združenje, ki bedi nad pravilno uporabo medicinske stroke in etičnih pravil v zdravstvu. Če menite, da je v vašem primeru prišlo do strokovne napake ali do etične kršitve (npr. do kršitve zaupnosti zdravljenja in je bila o vašem zdravstvenem stanju neupravičeno obveščena javnost ali delodajalec), se lahko obrnete na zdravniško zbornico ali ministrstvo za zdravje, ki nadzirata strokovno stran zdravljenja. V takšnih primerih je zelo koristno tudi, če še pred prijavo izkoristite pravico do drugega mnenja in se o svojem primeru posvetujete z drugim ustreznim specialistom. Tako boste dobili jasno usmeritev, ali je v vašem primeru dejansko prišlo do strokovno napačne zdravniške obravnave ali ne. 

5. Mediacija

Ta pot pride navadno v poštev takrat, ko so zahtevki za strokovni nadzor že podani oziroma gre za zaplet, ki ga ni mogoče rešiti s pogovorom. Službe za mediacijo obstajajo v nekaterih zdravstvenih domovih (Ljubljana, Maribor) pa tudi pod okriljem zdravstvene zbornice. Mediacija je dogovorni način reševanja sporov. Postopek vodi za to posebej usposobljena oseba (mediator), ki vam pomaga spor rešiti na sporazumen način, navadno s sklenitvijo poravnave. Če je bilo v postopku pred zdravniško zbornico ugotovljeno, da je pri zdravljenju prišlo do napake, to lahko pomeni tudi dogovor o odškodnini za storjeno napako. 

6. Odškodninski zahtevek pri zavarovalnici

Če je v vašem primeru prišlo do strokovne napake pri zdravljenju, lahko vložite zahtevek za povračilo nastale škode pri zavarovalnici, ki ima zavarovano odškodninsko odgovornost zdravnika oziroma zdravstvenega zavoda. A pozor – nastalo škodo je treba zavarovalnici dokazati. To pomeni, da boste morali pridobiti mnenje (drugega) zdravnika specialista, ki bo potrdil, da je v vašem primeru prišlo do strokovne napake in posledične škode na zdravju. 

7. Sodna pot

Za reševanje zapletov pri zdravljenju, ki predstavljajo strokovno napako, imate poleg zgoraj naštetih vedno na voljo še sodno pot. Ta način je od vseh naštetih najbolj formaliziran, dolgotrajen in povezan tudi z določenimi stroški, je pa navadno najučinkovitejši in najzanesljivejši. V sodnem postopku se bo nesporno ugotovilo, ali je med zdravljenjem prišlo do napake. Če bo napaka dokazana, bo določena odškodnina, ki jo boste na podlagi izdane sodbe tudi dobili izplačano v sorazmerno kratkem roku po pravnomočnosti sodbe. 

V redkih izjemno hudih primerih je poleg odškodninskega postopka mogoč tudi kazenski postopek zaradi malomarnega zdravljenja. 

Če menite, da je med vašim zdravljenjem prišlo do strokovne napake, vam vsekakor priporočam posvet s strokovnjakom, ki obvlada čim večje število zgoraj naštetih mogočih poti reševanja tovrstnih zapletov; ta vam bo lahko svetoval tudi, katera pot je najprimernejša za vas. Tako si boste lahko prihranili precej skrbi in stroškov. 

Foto: Bigstock

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj