Kako pomanjkanje spanja vpliva na kakovost življenja?

Nespečnost zaradi slabše koncentracije, motenj razpoloženja in dnevne utrujenosti ovira dnevne aktivnosti, če traja dlje časa, pa pomembno vpliva na kvaliteto življenja.

V neki študiji so pred kratkim ugotovili, da kronično pomanjkanje spanja lahko vodi do večjih težav pri opravljanju vsakodnevnih dejavnosti in da vpliva na kakovost življenja še več let. V reviji Ameriškega združenja geriatrov navajajo, da se eden izmed petih upokojencev zaradi pomanjkanja spanja spoprijema s težavami pri opravljanju vsakodnevnih dejavnostih. Dobra novica pa je, da trend omenjenih težav sicer upada. »Zaradi našega načina življenja smo naravnani na pomanjkanje kakovostnega spanca in zato nam ga kronično primanjkuje,« pravi vodilni avtor raziskave Elliot Friedman, gerontolog z ameriške univerze Purdue, Indiana.

V omenjeni študiji je Friedman analiziral podatke, zbrane v letih 1995 in 1996, ter podatke iz obdobja med letoma 2004 in 2006. V analizo je bilo vključenih 3.620 oseb, starih od 24 do 75 let. S pomočjo raziskave so našli povezavo med slabim spancem in slabim zdravjem. »Manj jasno pa je bilo, kako natančno pomanjkanje spanja vpliva na opravljanje vsakodnevnih dejavnosti,« pove Friedman. 

Nespečnost premagujemo na različne načine, ena od zadnjih možnosti so tudi uspavala. Lekarniški farmacevti vam strokovno svetujejo o dobrih alternativah uspavalnim tabletam, tako imenovani higieni spanja, če vam zdravnik predpiše uspavala pa tudi o tem, kako jih pravilno uporabljati, da bodo optimalno delovala, sporočajo iz Lekarniške zbornice Slovenije. Uspavala pomagajo, da lažje zaspimo in omogočijo normalno dolžino spanja, ne pozdravijo pa vzroka nespečnostim razloži Bojan Madjar, mag. farm., nacionalni koordinator projekta farmacevtske skrbi Vprašajte o svojem zdravilu in pri tem opozarja, da so uspavala običajno namenjena le kratkotrajni uporabi, ob dolgotrajnejšem uživanju pa lahko povzročijo toleranco, kar zaznamo z izostankom učinka. Ta se bo povrnil šele ob dvigu odmerka, a bo čez nekaj časa spet izostal.

Udeleženci raziskave so tako odgovarjali na vprašanja o težavah s spanjem, s katerimi so se spoprijemali zadnjih nekaj let. Poročati pa so morali tudi o tem, kako jim teče opravljanje povsem vsakodnevnih dejavnosti, kot so: umivanje, oblačenje, hoja, in kako opravljajo tudi težja opravila, kot so: sesanje, nošnja vrečk iz trgovine, hoja po stopnicah, daljši sprehodi ali tek. Približno 11 odstotkov udeležencev iz obeh raziskanih obdobij je poročalo o kroničnem pomanjkanju spanca. V primerjavi s tistimi, ki sicer niso imeli težav s spanjem, jih je 55 odstotkov še več let poročalo o omejitvah pri opravljanju povsem vsakodnevnih opravil in slabši kakovosti življenja. 28 odstotkov pa je bilo takšnih, ki so imeli večje težave tudi pri opravljanju težjih aktivnosti (sesanje, daljši sprehodi, tek itn.).

Raziskovalci so tako ugotovili, da kronično pomanjkanje spanja dvakrat poveča možnost, da bo imela oseba še deset let težave pri opravljanju povsem vsakodnevnih opravil. Za kar 70 odstotkov pa se ta možnost poveča pri opravljanju težjih aktivnosti.

Pri preverjanju različnih dejavnikov tveganja so ugotovili, da starost sicer ne igra pomembne vloge, a so pri opravljanju težjih aktivnosti opazili več težav pri mlajših osebah in osebah srednjih let.

Redne spalne navade so pomembne

»Če nimamo zadostne količine kakovostnega spanca, obstaja večja verjetnost, da bomo fizično manj aktivni ali celo neaktivni; to je velik dejavnik tveganja za razvoj različnih zdravstvenih težav,« pravi Friedman. Pomanjkanje spanja pa je prav tako povezano z debelostjo in različnimi vnetnimi stanji v telesu.

Dr. Andrew Lim z Univerze v Torontu pa dodaja, da bi pri študiji morali upoštevati še druge dejavnike, ki nakazujejo na dober ali slab spanec. Pomembno vlogo igra tudi zdravstveno stanje osebe. Zdravnik je tako opozoril, da slab spanec lahko nakazuje na druge zdravstvene težave (srčno obolenje, psihične težave itn.), ki so lahko pomemben vzrok.

Dr. Lim pa še svetuje, da naj vsak razvije zdrave spalne navade in rutino: določi naj si čas spanja, se izogiba uživanju kofeina in alkohola, upošteva, da čez dan ne sme biti zaspan ter da je treba spati v tihem in dovolj zatemnjenem prostoru. Upoštevanje teh navad pa bo pripomoglo k boljši življenjski kondiciji tudi pozneje v življenju. 

Nasvet farmacevta – svetuje Suzana Levanič, mag. farm. Lekarna Zupančičeva jama FARMAKOLOŠKO NARAVNO ZDRAVLJENJE (zdravilne rastline in zdravila naravnega izvora)  Pri težavah z nespečnostjo in s stresom, ki se prepletata, si lahko pomagamo tudi z zdravilnimi rastlinami in pripravki iz njih. Te so praviloma tudi prva izbira in so na voljo v lekarnah. Med najbolj uporabljenimi so v obliki kapsul, tablet oziroma kapljic. Nekatere zdravilne rastline, ki se nahajajo v pripravkih (brez recepta): – korenina zdravilne špajke ali baldrijana (Valeriana officinalis), ki nas sprošča; – zel pasijonke (Passiflora incarnata l.), ki deluje proti živčnosti in nemiru; – listi navadne melise (Melissa officinalis l.), ki ima pomirjevalen učinek; – listi poprove mete (Mentha piperita l.); – hmelj (Humulus lupulus l.), ki uspava; – šentjanževka (Hypericum perforatum); – kamilica (Matricaria recutita l.); – sivka (Lavandula augistifloria); Tablete ali kapsule lahko uživamo skozi ves dan. Znano je, da če se čez dan umirimo, tudi lažje zaspimo. PITJE ČAJA Čaje pijemo 30 minut pred spanjem. Naj navedem nekaj učinkovitih mešanic, ki zapirajo oči: – baldrijan in pasijonka (pri nas je namesto pasijonke bolj zdrava poprova meta). Tri do štiri kavne žličke rastlinic na skodelico vrele vode, ki jih namakamo od 5 do 10 minut; – mešanica sivke in citronske melise, kjer 1‒3 žličke cvetov namočimo za 5 do 10 minut v vrelo vodo; – mešanica navadne plahtice, šentjanževke in kamilice. V Sloveniji so kot pomirjujoče rastlinice za čaje spoštovane predvsem poprova meta, kamilica, melisa, šentjanževka in kopriva. Uporabljajo se še dvoletni svetlin (Oenothera biennis), navadna mačja meta (Nepeta nataria), hmelj (Humulus lupulus) in aspalat (Aspalathus linearis), znan pod imenom rooibos (rdeči grm), ashwaganda (indijska zel). In ne sladkajte jih s sladkorjem ‒ po potrebi samo z medom.