Avtor: Sanja Vilfan Švajger
Povejte mi, imate koga, da mu povem? Komu naj razložim, kako in kaj, da ne bo šel po moji poti? Nikar cigarete! Samo kaditi ne smejo začeti!
Tako povedo bolniki s počasi, a vztrajno napredujočo boleznijo pljuč, ki se ji pravilno reče kronična obstruktivna bolezen pljuč, ko le-ta preide v svojo zadnjo fazo. Takrat le še stežka lovijo dih, pa četudi mirujejo v postelji, morečo težo pa opisujejo kot močan občutek prenapihnjenosti in utesnjenosti pljuč, za katera se jim zdi, kot da bi rada zlezla izven prsnega koša.
Obžalovanje in kes nista presenetljiva, saj bolezen, ki se začne prav potiho in neopazno in z leti pridobiva čedalje večji zamah, vse dokler ne začne onemogočati tudi najosnovnejših dnevnih opravil, povzroči ena najnerazumnejših človekovih razvad – kajenje.
KOPB – kronična obstruktivna bolezen pljuč je ena tistih bolezni, ki so močno stigmatizirane. Poleg zdravstvenih delavcev redko kdo ve za številne bolnike, saj se ti večji del dneva zadržujejo za zidovi svojih domov. Kako se ne bi, ko pa jim, v napredovali stopnji, nadčloveški napor predstavlja že vsak izdih.
Pri kronični obstrukciji, lahko bi rekli – porušenju, degradaciji pljuč je največja težava, s katero se soočajo bolniki, izdih. Do te absurdne situacije pride zaradi uničenja sicer nežnega pljučnega tkiva zaradi stalnih vnetnih procesov in močno zasluzenih ter odebeljenih bronhialnih poti.
Pri zdravem človeku bi bila razgrnjena pljuča velika kot polovica nogometnega igrišča, razloži eden vodilnih strokovnjakov za zdravljenje pljučnih obolenj pri nas prof. Matjaž Fležar. Ta velikanska površina pa se z napredovanjem bolezni krči, vse dokler je ne zmanjka tudi za osnovno funkcijo dihanja. Takrat razen strojne dihalne podpore in dovajanja kisika ne ostane kaj veliko na razpolago. Pri mlajših, meja za uspešno presaditev je pri šestdesetih letih, pride v poštev presaditev pljuč, pri starejših te opcije ni.
KOPB je po vsem svetu čedalje več, vzrok za to, predvsem v razvitih deželah, je ob kajenju tudi staranje prebivalstva. Ne staramo se samo na zunaj, tudi vsi organi postanejo manj zmogljivi, in če »na postarana pljuča nacepimo še učinek kadilske okvare, bo učinek katastrofalen«, slikovito oriše stanje dr. Fležar ter doda: »Bolniki z začetnejšo fazo bolezni, ki so se pri šestdesetem letu počutili zdrave, se bodo pri osemdesetih najverjetneje soočali s hudimi težavami.«
In zato je potrebno ozaveščati. Pisati, govoriti, razpravljati … O posledicah kajenja je treba razložiti mladim, se potruditi za pravo komunikacijo, še posebej pomembna je med starši in najstniki. O škodljivosti kajenja pa je treba opozarjati tudi aktivne, zaposlene, pri katerih se je morda bolezen že začela, a je še prikrita!
Pavšalne trditve in kazanje na primere kadilcev, ki so puhali zločesti dim celo življenje, pa niso zboleli, ne vzdržijo. Danes vemo, da je cigaretni dim sprožilec rakavega obolenja (pljučnega in številnih drugih karcinomov) pri vseh tistih, ki so
zanj posebej dojemljivi.
Zbolijo torej občutljivi kadilci, ki se pomembno razlikujejo od drugih v številnih parametrih. Najpomembnejši pa je ta, da njihova pljučna funkcija upada celo dvakrat hitreje pri drugih. Molekularni genetiki so že na poti odkritja pravega gena, ki je kriv za omenjeno občutljivost, tako da bomo kmalu znali razložiti in poiskati posameznike, pri katerih je tveganje za nastanek pljučnega raka še posebej veliko, razloži dr. Turel.
In koliko (nas) je v Sloveniji s KOPB? Stroka meni, da vsekakor preveč, ocena med pet in šest odstotki vsebuje tudi velik delež neodkritih bolnikov.
Postanimo ambasadorji zdravega vdiha, promovirajmo dobro in dolgo življenje.
