Avtor: R. M. Z.
Veliko ljudi “se igra” zdravnika, kadar imajo manjše zdravstvene težave; na primer, ko se s hladnim in vlažnim vremenom širita prehlad ali gripa. Namesto obiska in posveta z zdravnikom raje sežejo v predalnik, kjer imajo shranjeno domačo zbirko zdravil – s tem pa se izpostavljajo tveganjem in neželenim učinkom zdravil.
V nedavni raziskavi, ki je potekala v nemški deželi Baden-Wuerttemberg, ki ima približno 10 milijonov prebivalcev, je eden od štirih sodelujočih odgovoril, da vsaj enkrat na mesec vzame zdravilo brez recepta.
»Samozdravljenje brez strokovnih smernic in slepo naročanje zdravil preko spleta sta lahko nevarna,« opozarja Josef Kammermeier, podpredsednik Združenja bavarskih farmacevtov (BAV). Dodaja, da je imajo farmacevti dejansko vlogo filtrov: »Ločujemo domnevno čudežna in ‘šušmarska’ zdravila od odgovorne uporabe zdravil.«
Samozdravljenje – skupaj s samodoločitvijo bolečine kot kronične in uporabo konoplje kot domnevnega zdravila vsakovrstna zdravljenja – so bile glavne teme na letošnjem nemškem kongresu German Pain Congress. Med udeleženci je bila tudi dr. Stefanie Foerderreuther, predsednica German Migraine and Headache Society in direktorica Neurological Consultation Service na Univerzi v Münchnu. »Nujno je, da nekdo, ki ima pogoste glavobole, pride k zdravniku,« pravi. »To preprečuje tudi pojav kronične bolečine«.
Tudi Kammermeier poudarja, da se glavoboli ne smejo dolgo časa samozdraviti. »Vaje, hladne krpe na obrazu, pritisk in masiranje določenih točk, pitje tekočine in olje poprove mete lahko pomagajo pri blaženju bolečine«. Dodaja, da je pomembno, da se ljudje jasno zavedajo omejitev samozdravljenja.
Farmacevtska podjetja so že dolgo nazaj prepoznala, da ljudje skušajo sami pozdraviti določene manjše zdravstvene težave, kot izcedek iz nosu, kašelj in hripavost, posledično pa je prodaja določenih zdravil brez recepta (zdravila za lajšanje bolečin in zdravila za alergijo) v razcvetu. Prodaja zdravil brez recepta med populacijo, ki je starejša in ima težave s preveliko telesno težo, vodi do zdravstvenih zapletov.
V Nemčiji so naraščajoči stroški zdravljenj spodbudili zavarovalnice, da so zaoostrile politiko povračila stroškov. Obseg samozdravljenja se je povečal, odkar zavarovalna podjetja ljudem ne povrnejo stroškov nakupa nepredpisanih zdravil, ki so dostopna v lekarnah, poudarja Kammermeier in opozarja, da tisto, kar je v prosti prodaji, ni nujno tudi neškodljivo. »Vsako zdravilo ima namreč želene in neželene učinke,« še doda.
