Nižje temperature grožnja zdravi koži

Nižje temperature grožnja zdravi koži

6.11.2014, 22:27 Kako zdravimo
Mraz ne prizanaša koži, ki je zaradi zmanjšanega izločanja maščobe v hladnejših mesecih praviloma bolj suha. Občutljivi, grobi in srbeči koži, luščenju in razpokam, predvsem na rokah in obrazu, se lahko izognemo s pravilno nego. Ta je še posebej pomembna za otroke, starostnike in alergike, ki so izsušitvenemu dermatitisu bolj  izpostavljeni, opozarja dermatolog asist. dr. Borut Žgavec.

Da bi lahko razumeli, zakaj so težave z  izsuševanjem kože izrazitejše v hladnejših mesecih in preprečili hujše vnetne procese, moramo v prvi vrsti razumeti, kakšni so naravni mehanizmi, ki preprečujejo izgubljanje vode skozi kožo,  meni asist. dr. Borut Žgavec, dr. med.,  spec. dermatolog s Klinike za dermatovenerologijo, UKCL. Za hidrirano kožo je najbolj zaslužna epidermalna lipidna bariera ali maščobna pregrada, ki jo izločajo keratinocidi oziroma celice povrhnjice. Ta se nahaja tik pod roženo plastjo kože: »Če si  celice povrhnjice predstavljamo kot  zidake, jih maščobna pregrada povezuje kot malta. Med temi celicami so še druge specifične molekule,  kot so hialuronska kislina, urea in drugi naravni vlažilci, ki preprečujejo, da bi se voda iz notranjosti organizma prelila skozi povrhnjico. Maščobna pregrada je pri mnogih ljudeh stanjšana, pri nekaterih tudi spremenjena. Slednje velja predvsem za bolnike, ki so nagnjeni k preobčutljivostnim reakcijam in z njimi povezanimi bolezenskimi stanji,  kot so denimo astma, seneni nahod ali atopijski dermatitis. Stanjšana maščobna pregrada in posledično močnejše izgubljanje vode pa sta značilna za starejše ljudi. Pri starejših celice povrhnjice pešajo, njihova koža pa je bolj suha tudi, ker je bila v preteklosti že poškodovana zaradi  sonca«, pojasni asist. dr. Žgavec.   


Nižje temperature grožnja zdravi koži

V hladnejših  mesecih je koža zaradi večjega izgubljanja vode skozi povrhnjico bolj suha. Nizke temperature, nižji parni tlak vode, bolj suh zrak in ogrevanje prostorov, ki zrak dodatno izsuši,  povzročijo večje izgubljanje vode skozi kožo. Če je koža zdrava in je sposobna zadrževati vodo, te izguba ni toliko izrazita. Nasprotno pa je pri ljudeh s stanjšano ali spremenjeno maščobno pregrado, posebno pri otrocih, starejših in bolnikih, izsuševanje kože pospešeno. Z nadomeščanjem vode v telesu ne moremo pomembno izboljšati hidracije kože, saj vodo v telesu natančno regulirajo drugi organski sistemi ali kot pravi dermatolog asist. dr. Žgavec: »Če boste več pili, ne boste dosti izboljšali hidracije povrhnjice.« Zato za zaščito pred mrazom svetuje uporabo rokavic in ustrezno nego kože. 

Znanilci težav

 Prvi znaki izsuševanja kože, ki lahko privedejo do resnih vnetnih procesov, so suha, groba, hrapava in srbeča koža, ki v nadaljevanju tudi pordi, se močneje lušči in poka. Sčasoma se koža zato tudi vname, kar imenujemo izsušitveni ali zimski dermatitis. Po besedah asist. dr. Žgavca lahko vnetje kože sprva poteka tako blago, da sprememb niti ne zaznamo. Vendar se pri stalno nadraženi koži pojavi zadebelitev povrhnjice, predvsem njenega roženega sloja, kar v nadaljevanju vpliva na mehanične lastnosti povrhnjice. Zato se tam hitreje pojavijo razpoke ali ragade. Slednje pa lahko predstavljajo vstopno točko še bakterijskim in  glivičnim okužbam. »V hladnejših mesecih so takšni dermatitisi najbolj pogosti na hrbtiščih rok, pri starejših ljudeh na golenih, kar je pogosto povezano tudi s slabšim pretokom krvi, pri otrocih pa na ličkih in nadlahteh ali drugih predelih, ki jih mame preveč umivajo. Če pride do vnetne reakcije, dermatologi lahko predpišemo zdravila, ki dermatitis umirijo v nekaj dneh,  najkasneje v enem tednu.  Ob tem pa je nujna tudi ustrezna nega, sicer se bo vnetje spet ponovilo,« pojasnjuje dermatolog asist. dr. Žgavec

Ne pretiravajmo z umivanjem!

Umivanje je potrebno zaradi  higienskih razlogov, vendar pa pretirano umivanje in uporaba mil ljudem z občutljivo kožo povzroča dodatne težave, saj še dodatno tanjša maščobna pregrado povrhnjice. Epidermalno lipidno bariero tanjša že sama voda, če pa ji dodajamo še milo, čistila, topila in podobno, pa lahko povzročimo dodatno draženje kože.  »Če se vsak dan tuširate, uporabljajte milo le za predele pazduh, stopal in genitalij, na drugih delih pa pri ljudeh, ki imajo težave s suho kožo, svetujem uporabo mila le enkrat tedensko, saj se naša koža navadno ne umaže toliko, da bi jo bilo potrebno vsak dan militi, poleg tega pa za odpravo znoja povsem zadostuje le voda,« opozarja asist. dr. Žgavec. Namesto mil svetuje uporabo oljnih kopeli, ki jih lahko pripravimo tudi sami: včasih bolnikom svetujem naj si sami pripravijo oljno kopel tako, da v vodo kapnejo nekaj kapljic olivnega olja. Opozarjam pa, da naj bodo predvsem starejši zelo previdni, ker po taki kopeli v kadi zelo drsi in bi se lahko poškodovali.«

Pravilo treh minut

 Po tuširanju velja pravilo treh minut. Namakanje oziroma tuširanje povzroči  močnejše hlapenje in sušenje kože. Zato asist. dr. Borut Žgavec, dr. med.,spec. dermatolog s Klinike za dermatovenerologijo UKCL priporoča: »Ljudje, ki imajo suho kožo, naj se v treh minutah po tuširanju ali kopeli ne drgnejo do suhega, ampak naj kožo nežno popivnajo in takoj  namažejo z  maščobo, ki bo nadomestila epidermalno lipidno bariero. Mnogi po tuširanju uporabljajo mleko za kožo, a to je  navadno premalo mastno. Kozmetična industrija ponuja različne preparate, ki pa jih je najbolje kupiti v lekarni, kjer jim bodo znali tudi ustrezno svetovati. Sicer pa naj raje vzamejo kremo – čim bolj mastna je, bolje bo.« Sicer pa velja preveriti maščobe, ki jih vsebujejo preparati, saj naj bi bile te čim bolj podobne maščobam v povrhnjici kože. »Nekateri uporabljajo olja, ki pa niso najprimernejša, saj je sestava maščob v oljih drugačna kot v naši koži. V epidermalni lipidni barieri so namreč drugačne maščobe (npr. več nasičenih maščobnih kislin,  holesterol, ceramidi …), ki jih v  oljih ni ali pa jih je manj. Maščobe živalskega izvora pa so po sestavi bolj podobne naravnim maščobam v povrhnjici kot maščobe rastlinskega izvora. V preteklosti so ljudje za mazanje pogosteje uporabljali živalske maščobe (loj), saj so bile dostopnejše in cenejše in se tako navadno mazali z jazbečevo ali polhovo mastjo, razloži dermatolog Žgavec. Ker znanost vedno bolje razume sestavo kože, so na trgu tudi vedno boljši preparati za nego suhe kože, ki s pronicanjem v kožo to hidrirajo ne le z maščobo, temveč tudi z  naravnimi vlažilnimi elementi,  kot so urea, mlečna in hialuronska kislina ter mnogi drugi.

Sonce največji sovražnik tudi pozimi

 Čeprav je suha koža na pogled bolj starikava, pa mraz ne vpliva na staranje kože. Tako kot poleti namreč tudi v zimskih mesecih velja, da je sonce največji sovražnik kože in je zaslužen za kar 98 % vseh zunanjih dejavnikov, ki vplivajo na poškodbe kože, kot so izguba strukture in elastičnosti ter  pigmentacije. »Na smučiščih lahko še vedno opazimo veliko ljudi, ki se na ležalnikih  pred kočami nastavljajo sončnim žarkom, a je nevarnost ultravijoličnih žarkov v visokogorju še bolj izrazita, saj je ozračje bolj čisto, žarki se odbijajo od snega in nemalokrat si sončne opekline prislužimo prav v hladnejših mesecih,« sklene asist. dr. Borut Žgavec.


Foto: Profimedia

Spletno mesto uporablja piškotke, da lahko razločujemo med obiskovalci in izboljšujemo delovanje strani. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.