Novo upanje za bolnike z alopecijo?

Avtor: M. K., Medscape

Alopecija je avtoimuna bolezen, pri kateri posameznik izgublja lase in/ali dlake po telesu. V skrajnem primeru lahko ostane povsem brez njih. Bolezen lahko prizadene odrasle pa tudi otroke. Poznamo več oblik alopecije.

Poznamo alopecijo areta (AA), kjer se izpadanje las omeji na določen del lasišča, popolno izgubo las (alopecia total) in alopecijo univerzalis, ki je najhujša oblika te bolezni, saj bolnik izgubi vse lase in tudi dlake po telesu.

Možnosti zdravljenja so zelo omejene in strokovnjaki se že dolgo časa sprašujejo, kako pomagati tem posameznikom. Vsako novo zdravilo za odpravo alopecije je tako deležno velike pozornosti. Predstavljamo raziskavo, ki je preučevala delovanje inhibitorja janus kinaze (JAK), tofacitiniba.

Alopecija ni redka bolezen; prizadene 1,7 odstotka splošne populacije. Tveganju so bolj izpostavljeni tisti, ki že imajo kakšno avtoimuno obolenje ali vnetno bolezen, Hashimotov tiroiditis, vitiligo, atopični dermatitis ali luskavico. Milejša oblika alopecije se običajno razvije spontano. Možnosti lajšanja simptomov so večje: rast dlak in las se lahko spodbuja z uporabo intralezionalnih kortikosteroidnih injekcij ali s topično uporabo minoksidila. Pri hujših oblikah bolezni zdravniki običajno poskušajo s povečanjem odmerka zdravila, vendar so kljub temu možnosti za napredovanje bolezni visoke. Alopecija pa ni samo zdravstvena težava, ampak je pomemben tudi psihološki vidik; gre vendarle za vidno lepotno pomanjkljivost.

Raziskava

Za lajšanje ali zmanjševanje simptomov alopecije v prihodnosti največ obetajo zaviralci janus kinaze (JAK), kot sta ruksolitinib in tofacitinib. Ti se sicer običajno uporabljajo za zdravljenje revmatoidnega artritisa, psoriaze in psoriatičnega artritisa. Zaradi dobrih izkušenj in podobne narave teh bolezni so se raziskovalci odločili za trimesečno preizkusno obdobje, v katerem so testirali zdravilo tudi na 66 pacientih z alopecijo areato. Z zdravilom so uspeli učinkovito delovati na limfocite T CD8(+)NKG2D(+), ki sodelujejo pri nastajanju bolezni. Zaradi pozitivnih rezultatov te študije pa so opravili še obsežnejšo retrospektivno študijo zdravljenja s tofacitinibom. Vanjo je bilo vključenih 90 pacientov, starih od 18 let naprej. Povprečna starost udeležencev je bila 34,5 leta. Vsi so imeli alopecijo z vsaj 40-odstotno izgubo las. Napredek pri udeležencih so ocenjevali na osnovi orodja SALT (ang. Severity of Alopecia Tool). Prve tri mesece zdravljenja je 65 udeležencev prejelo monoterapijo s tofacitinibom (2-krat/dan po 5 mg zdravila). Po končani prvi fazi so 10 mg 2-približno tretjini zvišali odmerek na 10mg dvakrat/dan), 28 odstotkov pa so začeli prejemati dodatno še kortikosteroide. Raziskovalci so pod drobnogled vzeli tudi mogoče stranske učinke zdravila, a niso opazili nič posebnega.

Kakšni so izsledki?

  • Po 4–18 mesecih terapije s tofacitinibom se je 77 odstotkov vseh udeležencev odzvalo s spremembo klinične slike.
  • 58 odstotkov jih je doseglo vsaj 50-odstotni napredek, ki je bil ocenjen z orodjem SALT. Pri 20 odstotkih je zdravilo spodbudilo popolno rast las, in sicer po 15 mesecih zdravljenja.
  • Pri pacientih z alopecijo areata je bil učinek večji kot pri tistih z alopecijo totalis in alopecijo univerzalis.
  • Po zdravljenju raziskovalci niso opazili nobenih škodljivih ali abnormalnih učinkov zdravila. Najpogostejši stranski učinki so bili sicer vnetje zgornjih dihal (28,9 odstotka udeležencev), glavoboli (14,4 odstotka) in pojav aken (7,8 odstotka).

Nove študije že v teku

Študija je tako ponudila pomembne informacije za zdravljenje alopecije v prihodnosti. Kljub dobrim rezultatom raziskovalci opozarjajo na nekatere pomanjkljivosti, zaradi katerih bodo potrebne še natančnejše in obsežnejše raziskave. Avtorji študije namreč niso prepričani, ali bi zdravilo lahko delovalo dolgoročno ali bi se bolezenski proces izpadanja las po prenehanju uživanja zdravil nadaljeval. Poleg tega navajajo, da so močnejši odmerki zdravila (oralni inhibitor JAK) povezani z resnimi stranskimi učinki (različnimi oblikami raka in vnetji). V prihodnje bodo morale biti študije zasnovane dolgoročno, z natančnejšim spremljanjem bolnikov, vključno s kontrolno skupin, ki je ta študija ni imela. Kot pravijo na Nacionalni zvezi za alopecijo areato, se nove raziskave, ki raziskujejo možnosti različnega zdravljenja, psihološke vidike in dodatne strategije dela z JAK inhibitorji, že v teku.

Foto: Bigstock

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj