Avtor: T. L.
Vse več časa presedimo in žal otroci pri tem niso izjema. Strokovnjaki opozarjajo, da naši otroci potrebujejo več telovadbe in gibanja. Misel »mladim več telovadbe« je sicer že stara, vendar vsak dan bolj aktualna. Ponovno se je potrdila v mednarodnem projektu »Otroci v mestu«.
Projekt v Sloveniji izvaja Društvo za zdravje srca in ožilja, sicer pa koordinira Svetovna federacija za srce (WHF) ob podpori Evropske nogometne zveze (UEFA). V Sloveniji se projekt izvaja v tesnem sodelovanju Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije in Nogometne zveze Slovenije.
V prvi fazi projekta so naredili raziskavo na osmih slovenskih osnovnih šolah, v katero je bilo vključenih 950 otrok in 750 staršev. Tudi ta raziskava je potrdila analize, da se naša mlada generacija bistveno premalo giblje ter da postajata telesna teža in debelost otrok in mladostnikov vse večji javno zdravstveni problem. Brez korenitih sprememb se bomo že kmalu srečali z velikim porastom kroničnih nenalezljivih bolezni (zlasti diabetesa, srčno-žilnih in drugih bolezni).
Naj se sedeča mladina razmiga
Končna ugotovitev strokovnega srečanja, na katerem so strokovnjaki iz različnih področji prispevali svoje poglede na ta vprašanja, je, da mladi potrebujejo več telovadbe, športa in gibanja. Podatki in prispevki predavateljev – sodelovali so prof. dr. Branko Škof, prof. šp. vzg., in izr. prof. Tanja Kajtna, univ.dipl. psih. (oba iz Fakultete za šport v Ljubljani), doc. dr. Nataša Bratina, dr. med. (Pediatrična klinika UKC Ljubljana), dr. Maja Simoneti (Inštitut za prostor) in Rajko Korent (Nogometne zveze Slovenije) – bodo tudi javno objavljeni. Cilj je jasen: da se v državi sproži širša družbena akcija, ki bo »razmigala« sedečo mlado generacijo
Potrebne spremembe v glavah staršev
Ob tem pa opozorilo staršem: starši so prvi, ki morajo mladim privzgojiti odnos do telesne dejavnosti in brez temeljite spremembe v glavah staršev ne bo šlo, ob tem opozarjajo v Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije. Vsi pa jasno zahtevajo drugačen odnos do gibanja mladine tako v vrtcih kot v šolah, še zlasti pa v srednjih šolah in na univerzah. In drugačen odnos do športa za vse predvsem pa za mlado generacijo terjajo tudi od državne in lokalne oblasti.
Vsaj eno uro telovadbe za mlade je že v 30-tih letih prejšnjega stoletja priporočal dr. Viktor Murnik. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije predlaga, da to njegovo misel danes udejanjimo in jo razumemo kot minimalno zahtevo – za zdravo in uspešno družbo bo namreč vsaka dodatna minuta gibanja še toliko bolj koristna.
Udeleženci strokovnega srečanja so dali tudi številne konkretne predloge za dosego želenega cilja, na primer Pešbus in Bicivlak za aktivno pot v šolo, odprtje telovadnic za vse tudi ob koncih tedna in praznikih, materialna podpora športu za vse iz javnih sredstev, še več otrok v športne klube in društva in podobno.
Foto: Profimedia
