Avtor: S. V. Š.
Za optimalno delovanje imunskega sistema najbolje poskrbimo z zdravim življenjskim slogom (raznolika in uravnotežena prehrana, pitje zadostne količine vode, opustitev kajenja, zmanjšanje vnosa alkohola, aktiven način življenja, izogibanje stresu, dovolj kakovostnega spanca).
Današnji ritem življenja pa tudi obveznosti v službi in doma zahtevajo popolnega človeka, kar ni vedno mogoče. Tako v slovenskih lekarnah narašča povpraševanje po izdelkih za krepitev odpornosti, ugotavljajo v Slovenskem farmacevtskem društvu (SFD).
In po čem posegamo za krepitev odpornosti?
Sekcija farmacevtov javnih lekarn je spomladi 2017 v slovenskih javnih lekarnah izvedla raziskavo o navadah glede uporabe izdelkov za krepitev imunskega sistema med odraslo populacijo. V raziskavi je sodelovalo 475 oseb; med njimi je bilo 73,9 % žensk in 25,1 % moških. V 39,2 % so anketiranci izbrali prehranska dopolnila z vitamini, minerali in z aminokislinami, v 17,9 % zdravila/prehranska dopolnila z ameriškim slamnikom ter 17,5 % prehranska dopolnila z betaglukani. 57,3 % sodelujočih se je odločilo za uporabo izdelkov za krepitev odpornosti ob že prisotnem prehladu/bolezni. Največji delež anketiranih (36,2 %) jemlje zdravilo/prehransko dopolnilo za krepitev odpornosti 5−7 dni, nekoliko manj (30,3 %) pa daljše obdobje preventivno. Na izbiro izdelkov za krepitev odpornosti so najbolj vplivali nasvet farmacevta ali farmacevtskega tehnika (47,8 %) in osebne izkušnje v preteklosti (40,8 %).
Pri osebah, ki se zdravijo zaradi avtoimunskih boleznih (6,7 %), opažamo visoke odstotke izbranih zdravil/prehranskih dopolnil z ameriškim slamnikom (40,4 %) ali betaglukani (41 %). Med anketiranimi se 10,7 % zdravi zaradi alergije, astme ali atopijskega dermatitisa. Izsledki raziskave kažejo, da se tudi te osebe odločajo za zdravila, ki vsebujejo ameriški slamnik (13,7 %).
»Pri svetovanju izdelkov za krepitev imunske odpornosti je treba upoštevati priporočila, da so izdelki z ameriškim slamnikom in betaglukani zaradi neželenega medsebojnega delovanja kontraindicirani pri terapiji z biološkimi zdravili, zdravili za zaviranje imunske odzivnosti (kot npr. ciklosporin, azatioprin, metotreksat) ter kortikosteroidi (metilprednizolon),« je poudarila vodja raziskave Ana Banović, in nadaljevala: »Ravno tako je treba posebno pozornost nameniti osebam, ki se zdravijo zaradi progresivnih sistemskih bolezni in avtoimunskih bolezni (multipla skleroza, revmatoidni artritis, luskavica, Chronova bolezen, lupus) ter med zdravljenjem raka, v nosečnosti, pri majhnih otrocih in starostnikih.«
»Predvsem kronični bolniki, ki so nezadovoljni z uradno medicino, posegajo po preverjenih ali nepreverjenih izdelkih in metodah za kronične težave. Pri tem vključujejo tudi metode komplementarne medicine, ki znanstveno niso dokazane, in kupujejo prehranska dopolnila prek spleta, ki ne le da ne koristijo, ampak lahko tudi škodujejo. Znan je primer izdelka, ki so ga več let oglaševali za hujšanje in povečevanje energijskega stanja. Izdelek je vseboval rastlino Efedra sinica, ki je lahko smrtno nevarna za srčno-žilne bolnike. Kitajska medicina tradicionalno dodaja pri zdravljenju rastlino Aristolochia clematitis, ki vsebuje hud toksin – aristolohno kislino. Ta poškoduje ledvični epitelij, deluje mutageno in povzroča nefritis,« je povedal Borut Štrukelj.
__________________________________
Kako deluje imunski sistem
Imunski sistem sestavljajo različni organi, tkiva, celice in molekule. Je zelo kompleksen, in kadar pride do vdora tujka v telo, se sproži imunski odziv, ki je zapleteno zaporedje dogodkov s ciljem odstraniti tujek. Osnovna naloga imunskega sistema je namreč varovanje telesa pred vdorom tujkov. To so lahko bakterije, virusi, glivice, paraziti in drugo. Delovanje imunskega sistema je zato intenzivno, ko nastopi akutna bolezen, kot je prehlad, gripa, vnetje žrela, obnosnih votlin ali srednjega ušesa ter pri pljučnici.
Kaj pa se zgodi, če imunski sistem ne deluje več pravilno in naše lastne celice zazna kot tujke? Domnevajo, da avtoimunske bolezni nastanejo pri dovzetnih ljudeh po izpostavljenosti določenim dejavnikom (bakterije, virusi, kemikalije, kajenje). Ti zunanji dejavniki sprožijo nepravilen imunski odziv na lastna tkiva in celice. To se kaže z vnetji ter posledično okvarami tkiv in organov. Poznanih je več kot 80 avtoimunskih bolezni; številne med njimi imajo podobne simptome in znake. Za te bolezni so značilna zaporedna obdobja izboljšanja in poslabšanja. Najpogostejše avtoimunske bolezni so: multipla skleroza, revmatoidni artritis, sistemski lupus eritematozus, celiakija, Crohnova bolezen in luskavica.
Zadnji dve desetletji se zlasti med majhnimi otroki pojavlja vse več alergij, zlasti v obliki atopijskega dermatitisa, pozneje v življenju pa v obliki alergijskega rinitisa in/ali astme, kar so prav tako posledice nepravilnega delovanja imunskega sistema. Zato je dobro vedeti, da prevelika skrb za sterilnost doma in okolice ter pretirana nega telesa negativno vplivajo na imunski sistem, saj ima ta v takem okolju manj možnosti, da bi se primerno razvil. Zato zlasti pri majhnih otrocih ne pretiravajte s čiščenjem ter razkužujte predmete in površine, le če je nujno (ob nalezljivih boleznih).
Foto: Bigstock
