Avtor: R. M. Z.
Raziskovalci so preobrnili simptome depresije pri miših s pomočjo Lactobacillusa, probiotične bakterije, ki živi v živih kulturah jogurta. Poleg tega so odkrili poseben mehanizem, preko katerega bakterija vpliva na razpoloženje in nakazuje neposredno povezavo med zdravjem črevesnega mikrobioma in duševnega zdravja.
Raziskovalci University of Virginia School of Medicine so preiskovali črevesni mikrobiom miši pred in potem, ko so jih izpostavili kroničnemu stresu. Na simptome depresije so uspeli vplivati tako, da so mišim v hrano dodajali probiotik Lactobacillus. Zdaj upajo na enak odziv tudi pri bolnikih z depresijo.
»Odkritje daje upanje, da v prihodnje morda ne bomo potrebovali kompleksnih zdravil z neželenimi učinki, če se lahko le ‘poigramo’ s črevesnim mikrobiomom,« je pojasnil vodilni raziskovalec dr. Alban Gaultier. »Pravi čudež bi bil, če bi lahko le s spremembami v prehrani in spremenjenim vnosom bakterij pomagali k izboljšanju zdravja – in razpoloženja.«
Vloga mikrobioma – bakterij, ki poseljujejo človeško telo – v obravnavi depresije in drugih zdravstvenih stanj raziskovalcem predstavlja izziv, zato pospešeno preučujejo vpliv mikrobioma tako na telesno (fizično) kot tudi duševno (psihično) zdravje.
Dr. Gaultier želi odkriti neposredno povezavo med depresijo in zdravjem črevesja. »Če smo v stresu, je večja verjetnost, da bomo depresivni in to nam je znano že dolgo,« je dejal. »Zato je vprašanje, ki si ga želimo zastaviti, ali mikrobiom sodeluje pri pojavu depresije?« In na podlagi dosedanjih ugotovitev se zdi, da je odgovor pritrdilen. Pregled črevesnega mikrobioma miši preden so bile izpostavljene stresu in potem, je razkril, da je do najopaznejše spremembe prišlo v prisotnosti (izgubi) Lactobacillusa. Z zmanjšanjem prisotnosti Lactobacillusa pa so se pojavili simptomi depresije. Če so miši s hrano dobile probiotik Lactobacillus, se je njihova raven vrnila na normalo. Že en sev Lactobacillusa je vplival na razpoloženje, je dejal dr. Gaultier.
Raziskovalce je zanimal mehanizem, preko katerega Lactobacillus vpliva na depresijo. Ugotovili so, da količina Lactobacillusov v črevesju vpliva na raven kinurenina, metabolita v krvi, za katerega se je izkazalo, da spodbuja depresijo. Ko se je količina Lactobacillusa v črevesju zmanjšala, so se povečale ravni kinurenina – in se začnejo pojavljati simptomi depresije.
»To je najbolj dosledna sprememba, ki smo no opazili med različnimi preizkusi in v različnih okoljih, ki jih imenujemo profili črevesnega mikrobioma« , je ob tem povedala študentka Ioana Marin, ki na projektu zaključuje doktorat.
»Vidimo, da so ravni Lactobacillusa neposredno povezane z vedenjem teh miši.«
Gaultier načrtuje v najkrajšem času začetek študije na ljudeh. Preučil bo učinek Lactobacillusa na depresijo pri bolnikih z multiplo sklerozo, ki velja za skupino bolnikov, med katerimi se depresija pogosto pojavlja.
Foto: Bigstock
