Pomembna vloga tumorskih biooznačevalcev

Pomembna vloga tumorskih biooznačevalcev

16.11.2014, 21:40 Sanja V. Švajger Zdravila
Odkritje biooznačevalcev, angleško biomarkerjev, je pretežno 'krivo' za čedalje uspešnejšo zazdravitev enega najpogostejših rakov pri nas in v svetu.

Rak debelega črevesa in danke je tudi sicer deležen velike pozornosti zdravstvene politike, gre pravzaprav bolj za izjemo kot pravilo v pristopu obravnave široko razširjenega rakavega obolenja; v mislih imam seveda državni presejalni program Svit, ki že dosega prve pozitivne merljive rezultate. Z omenjenim programom, ki želi odkriti bolezen v zgodnjih fazah bolezni, pa ima stroka tudi dodatne vzvode, s katerimi pomaga pri zdravljenju že napredovalega obolenja. 

O biomarkerjih pri zdravljenju drugega najpogostejšega raka pri nas ve veliko specialistka interne onkologije dr. Janja Ocvirk z Onkološkega Inštituta v Ljubljani in je o njih spregovorila posebej za Revijo za moje zdravje

Kaj so biomarkerji

Z besedo biomarkerji pojmujemo substance, ki jim v organizmu lahko sledimo. Lahko so marsikaj: deli celic, receptorji oziroma tisto, kar je udeleženo v procesu delitve celice. Ob zdravljenju ljudi z rakom je bilo ugotovljeno, da eni odreagirajo na zdravljenje, drugi ne. Izkazalo se je, da imajo tumorji določene mutacije, da določeni geni postanejo aktivni, drugi pa deaktivni in da to vodi v nastanek tumorja. A tudi če tumorji vzniknejo iz enega organa, niso vedno enaki, razloži dr. Ocvirk in nadaljuje: Nova tarčna zdravila delujejo prek številnih poti oziroma tarč v celicah. Biomarkerji so lahko neposredna tarča za zdravila, lahko so prijemališče zdravila ali pa so odgovorni, da določeno zdravilo ne deluje, ker prijema višje na poti. To sproža signal in mutacija pride nižje na poti proti jedru ter neprenehoma sproža signal za delitev celice. Biomarkerji so skratka snovi, ki jih lahko določamo v tumorskem tkivu ali v krvi. 


 

Vsako novo zdravilo iz skupine tarčnih zdravil je drago, a pri nas jih bolniki s kolorektalnim rakom dobijo. Na listo še ni umeščeno edino eno zdravilo iz te skupine, regoferanib, ki pa je bilo registrirano zadnje, pred pol leta, in ga v Evropi nekateri že uporabljajo v primerih, ko so izčrpane vse druge možnosti zdravljenja.




Biooznačevalci določajo vrsto zdravljenja

Včasih smo merili tumorske markerje, tisto, kar smo povezovali s tumorjem, ne pa z zdravljenjem. Zdaj imamo nove označevalce, ki jih povezujemo z biologijo tumorja in možnostmi zdravljenja. Pri vsaki vrsti raka določamo druge markerje, odvisno od zdravljenja in biologije tumorja.

Nekdaj je bilo pri raku dojke zelo priljubljeno določanje t. i. »prstnih odtisov«. Vemo tudi, da je pri pogostih vrstah raka, kot so rak dojke, rak debelega črevesa in danke ter pljučni karcinom, teh označevalcev zelo veliko, več kot sto. Za zdravljenje pa so eni pomembnejši od drugih.

Predvsem določamo tiste, ki napovedujejo prognozo bolezni, ali tiste, ki napovedujejo izhod zdravljenja ali njegovo učinkovitost. Eden od najstarejših je bila določitev HER 2 pri raku dojke. Pri raku debelega črevesa se določitev EGFR ni pokazala za povezano z učinkovitostjo inhibitorjev EGFR. Iskali so nove biomarkerje in najprej določili gen KRAS, ki ga pri nas testiramo od leta 2008. Druga zelo pomembna skupina so mutacije gena NRAS, ki smo jih standardno začeli določati septembra lani. Pri raku debelega črevesa in danke poznamo še druge biomarkerje, na primer PTEN. Določamo tudi mutacijo gena BRAF, ki je mutiran pri okoli 7 odstotkih bolnikov. Pri kolorektalnemu raku je mutacija povezana s prognozo bolezni.

Omenjena tarčna zdravila se niso izkazala kot učinkovita v pooperativnem zdravljenju, zato bolnikov s kolorektalnim rakom takrat standardno ne testiramo, razloži dr. Ocvirk.

 

Tumorski označevalci se uporabljajo za:

-  pomoč pri diagnozi in zgodnjem odkrivanju bolezni (karcinoembrionalni antigen, CEA; karcinomski antigen CA 19-9, določajo se v serumu)

- spremljanje razširjenosti bolezni

-spremljanje odgovora na zdravljenje

-  napoved prognoze bolezni

-  izbiro tarčnega zdravljenja

-  presejanje in zgodnje odkrivanje raka



Določitev biomarkerjev pri kolorektalnem rakule za napredovalo obliko bolezni

V praksi mutacije genov NRAS, KRAS, BRAF določamo pri vseh bolnikih s kolorektalnim rakom, ki imajo metastatsko bolezen. Denarja za določanje mutacije vsem bolnikom z rakom ali vsaj tistim, pri katerih obstaja visoko tveganje za ponovitev, žal ni. Z letom 2009 smo začeli standardno določati mutacije v genu KRAS, lani pa tudi v genu NRAS. Vsi bolniki, ki so primerni za zdravljenje z biološkimi zdravili, imajo mutacije genov KRAS in NRAS določene. 60 odstotkov bolnikov ima nemutiran gen KRAS, t. i. divji tip, medtem ko je mutacija gena NRAS nekoliko manj izražena in znaša okrog osem odstotkov. Mutaciji genov NRAS in KRAS se izključujeta; bolnik ima samo eno od njiju, poudari sogovornica.

Testiranja v okviru bolnišničnih ustanov

Pri nas se večina testov izvaja na Onkološkem inštitutu, pljučni tumorji se testirajo tudi v bolnišnici Golnik, nekaj drugih testov pa se opravlja še po drugih enotah za patologijo v Sloveniji. Test HER2 se izvaja tudi v UKC Maribor.

Na poti odkritja novih biomarkerjev?

Vemo, da je v genomu veliko mutacij, zato poteka veliko testiranj – kaj pa je resnično uporabno, bodo pokazale klinične raziskave. Vsako leto prihajajo o biomarkerjih in novih tarčnih zdravilih novi podatki, zdravljenje raka je zelo napredovalo. Zagotovo pa v nadaljnjih letih lahko pričakujemo še veliko novosti, sklene pogovor specialistka za zdravljenje raka debelega črevesa dr. Janja Ocvirk.

  • Skupaj zmoremo več

Združenje EuropaColon Slovenija je del istoimenskega evropskega združenja, ki v Evropi deluje natanko deset let, pri nas pa je bilo ustanovljeno pred šestimi leti. Združuje bolnike z rakom debelega črevesa in danke, njihove svojce, medicinsko osebje in vso drugo zainteresirano javnost.

Združenje deluje izključno kot enovito združenje, na območju države, kjer izvajajo njihove programe z vidika nacionalnega pomena za zdravstveno ogrožene posameznike (bolnice in bolnike z rakom debelega črevesa in danke).

Rak debelega črevesa in danke postaja vse širši družbeni problem povsod po svetu, ne samo v Sloveniji. Pri nas na leto za to vrsto raka na novo zboli več kot 1700 Slovenk in Slovencev. Zelo zaskrbljivi so podatki o pomembno slabšem preživetju slovenskih bolnikov v primerjavi z evropskim povprečjem, in to predvsem na račun velikega števila bolnikov, pri katerih je bolezen prepoznana v visokih stadijih bolezni, ko bolezen ni več ozdravljiva.

Glavno poslanstvo združenja EuropaColon sta širiti znanje in zavedanje o RDČD tako v laični kot strokovni javnosti ter skrb, da bodo vsi bolniki deležni pravočasne, hitre, učinkovite diagnostike in pozneje zdravljenja, kar naj bi vse preprečevalo umiranje zaradi raka debelega črevesa in danke.

Med poglavitnimi dejavnostmi združenja so organizacija predavanj za laično javnost, izdajanje zloženk in brošur o različnih vsebinah, povezanih z zdravljenjem in obravnavo RDČD, ter izdajanje glasila Koloskop, v katerem ljudi poljudno seznanjajo s problematiko RDČD. Ljudem, ki se obračajo nanje, svetujejo in pomagajo na najrazličnejše načine. Vsako leto organizirajo novinarsko konferenco, redno pa se udeležujejo tudi vseh strokovnih dogodkov in sestankov v Sloveniji in v okviru evropskega združenja EuropaColon.

Spletno mesto uporablja piškotke, da lahko razločujemo med obiskovalci in izboljšujemo delovanje strani. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.