Pomladanska utrujenost – mit ali resnica?

Avtor: dr. Karin Kanc

Letni časi so v naši deželi na srečo prisotni in tudi naše telo se nanje odziva. Ne gre le za temperaturo, ampak tudi za življenjski slog, ki vključuje različno hrano, ritem spanja in budnosti, gibanje in še kaj bi se našlo.

Preprosto poleti živimo drugače kot pozimi, spomladi pa spet drugače kot jeseni. Pozimi se ritem nekoliko umiri, kot je to prisotno tudi v naravi; s krajšimi in hladnejšimi dnevi smo več doma oz. v zaprtih prostorih. Vodenje sladkorne bolezni je pozimi kar izziv. Vedno se skušam z ljudmi v svoji ordinaciji pogovoriti o tej temi in jih vprašati, ali imajo kako strategijo za zimo. Nekateri so tega vprašanja že navajeni, drugi pa me debelo pogledajo in ne vedo, kaj s tem mislim. Pa res, kaj mislim? 
Želim vedeti, ali se ljudje zavedajo razlik v letnih časih, ki vplivajo na naše življenje, gotovo pa tudi na gibanje sladkorja v krvi. Poskrbeti bi bilo treba predvsem za redno gibanje in s tem posledično za vzdrževanje primerne telesne teže. Kar malo mučno je že poslušati ljudi, ki se zredijo za kakih 5 kg in več in ki vsako zimo povedo, da se niso gibali ter da jim je povsem normalno in sprejemljivo, da se zredijo. Kje je motiv, da bi presekali ta začarani krog? Velikokrat ga nimajo in želim jim ga po svojih najboljših močeh pomagati najti … če seveda to želijo. Še vedno mislim, da določene diete niso odgovor in pot k primerni telesni teži, šteje pa človekov odnos do hrane in sebe, kar vsak lahko razišče na različne načine, morda tudi s čuječnostjo, ki jo prakticiramo v moji ordinaciji.  
Pogosto je poleg pomladanskih odvečnih kilogramov tema pogovora pomladanska utrujenost. Zakaj ta nastane in kaj sploh je? V uradnih medicinskih krogih mi ta diagnoza ni znana, lahko pa si zamislim, kaj bi lahko taka utrujenost pomenila. Gotovo je vsak človek, ki se postopoma manj giblje in se ob tem redi, vedno bolj utrujen. Najboljši so primeri ljudi iz moje prakse, v kateri je prišlo do zelo hitre izgube telesne teže, na primer v bolnišnici ob popuščanju srca, ko so se poleg odvečne tekočine ‘znebili’ še res pravih kilogramov – taki ljudje povedo, da so veliko manj utrujeni, lažje hodijo, ni se jim težko odpraviti na krajši ali daljši sprehod in so na splošno v boljši kondiciji, pa čeprav je pomlad. V tem primeru torej predpostavka o pomladanski utrujenosti ne vzdrži.

 
   
Dr. Karin Kanc

Kako je s hrano pozimi in ali ta lahko vpliva na utrujenost? Vitamini, predvsem vitamin C nam daje polet – spomnimo se samo, kako človeka poživi limonada iz ene ali dveh limon v vodi, pa ne nujno z dodatkom medu/ingverja, ali pa skleda slastne sveže solate – motovilca ali radiča neposredno z gredice. Tudi pozimi lahko z agrumi poskrbimo, da prejmemo dovolj vitamina C, predvsem pa s kislim zeljem. To je zelo poceni in zdravo (če seveda ni presoljeno). Torej v sistematično ‘zimsko’ strategijo vključimo tudi vitamine in ni razloga, da bi bili spomladi z njimi v pomanjkanju v primerjavi s poletjem. 

Kaj pa svetloba? Ta lahko vpliva na večjo pojavnost sezonske depresije pozimi, ko je je manj. S pomladjo pa je svetlobe vse več, kar postopno prinese boljše razpoloženje (torej ne slabšega). Glede depresije pa smo po zadnjih dognanjih spet nazaj pri gibanju; kot pravi psihiatrinja dr. Drnovšek, je 12.000 korakov na dan vrednih toliko kot antidepresiv. Ljudje smo narejeni za gibanje, in to že od prazgodovine naprej. Če se vam zdi, da se vas loteva pomladanska utrujenost, se kar pogumno podajte na sprehod in jo preženite. Ko pridete domov, si dušo in telo poživite z veliko skledo solate z dodatkom dragocenih oreščkov ter s kakim kakovostnim oljem in kisom (po možnosti brez dodajanja soli) in poglejte, ali je počutje kaj boljše. 

Čudovito bi bilo, če vsak zase odkrije svoj ‘recept’ proti pomladanski utrujenosti in pravzaprav dokaže, da zanj tak pojav preprosto ne obstaja.  

Pa srečno!

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj