Avtor: izr. prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med.
V začetku februarja 2017 je spletna revija Science & Technology objavila dolgoletno raziskavo Univerze v Chicagu in Monashke Univerze v Avtraliji, ki na podlagi prisotnosti ljudi na internetu v obdobju šestih letih sklepa o trajanju spanja v 44 državah po svetu.
Skrb vzbujajoč je podatek, da se je Slovenija uvrstila na predzadnje mesto, kar pomeni, da smo Slovenci s povprečnim trajanjem spanja 7 h in 28 min. po trajanju spanja na predzadnjem mestu na svetu; krajše od nas spijo samo še Japonci (slika 1).
Internet, ki ga je leta 1995 uporabljalo 40 milijonov ljudi po svetu, danes uporablja že 3,5 bilijona uporabnikov in predstavlja glavni vzrok nespečnosti v modernem svetu. Največji problem so mladi, saj si zaradi stalne prisotnosti na različnih socialnih omrežjih pomembno skrajšajo čas nočnega spanja, ki zaradi stalne uporabe interneta postane močno razdrobljeno in skrajšano. Vemo, da je spanje pomemben fiziološki proces in biološka nuja, saj vpliva na duševno, telesno in na čustveno zdravje. Pomanjkanje spanja in njegova slaba kakovost kratkoročno povzročata pomanjkanje energije, zmanjšata pozornost, oslabita zbranost in spomin ter slabšata delovno učinkovitost in odzivnost, tudi v prometu. Novejša spoznanja potrjujejo, da ima spanje pomembno vlogo tudi pri odstranjevanju toksičnih produktov in obdelavi informacij v osrednjem živčevju, utrjevanju spomina, učenju in drugih višjih živčnih sposobnostih. Dolgotrajne posledice pomanjkanja spanja znanstvene raziskave predvsem v zadnjih letih povezujejo z debelostjo, s sladkorno boleznijo, z zmanjšano imunsko odpornostjo in celo z nekaterimi vrstami rakavih bolezni.
Pomembna zgodnja prepoznava nespečnosti
Težave s spanjemsoglobalnaepidemija, ki ogroža zdravjein kakovost življenja že skoraj 45 % svetovnega prebivalstva. Žal manj kot tretjina tistih, ki trpijo za motnjami spanja, poišče strokovno pomoč. Najpogostejša motnja spanja so različne oblike nespečnosti. Svetovna zveza za motnje spanja (World Association of Sleep Medicine – WASM) zato poudarja, kako pomembna sta zgodnje diagnosticiranje motenj spanja in uvedba ustrezne terapije, saj neprepoznane in nezdravljene motnje spanja lahko vodijo v kronične bolezni, najpogosteje srčno-žilna obolenja.
Bolniki z motnjami spanja so pogosto obravnavani zaradi različnih bolezenskih simptomov in znakov, med katerimi lahko motnja spanja ostane neodkrita. Najpogostejša motnja spanja, o kateri tožijo bolniki v ambulanti družinskega zdravnika, je nespečnost. Za kronično obliko nespečnosti trpi do 20 %, medtem ko akutno obliko nespečnosti vsaj enkrat v življenju doživi do 30 % odraslih. Pogostost nespečnosti narašča po 65. letu starosti. O nespečnosti ženske tožijo pogosteje kot moški.
Poročanje bolnika o svoji nespečnosti v ambulanti družinskega zdravnika je izjemno pomembno, saj skrajša čas do pravilne diagnoze in uspešnega zdravljenja. Večino dilem ob nespečnosti lahko bolnik razreši že v ambulanti družinskega zdravnika. Redki bolniki s primarno nespečnostjo potrebujejo obravnavo pri specialistu za motnje spanja, še redkejši pa so tisti bolniki z nespečnostjo, pri katerih sumimo, da gre za sekundarno nespečnost, in potrebujejo usmerjeno nočno snemanje v Laboratoriju za motnje spanja.
Znaki nespečnosti
Bolniki, ki tožijo o nespečnosti, največkrat poročajo, da zvečer težko zaspijo, se ponoči pogosto prebujajo in da v celoti spanje ponoči krajše. Opisujejo predvsem dolga nočna prebujanja in slabo kakovost spanja. Zjutraj se zbujajo utrujeni in zaskrbljeni. Dnevni simptomi nespečnosti pa so po navadi: utrujenost, razdražljivost, motnje zbranosti, lahko tudi motnje spomina. Zaradi nespečnosti imajo ljudje težave na delovnem mestu in v družbi na splošno. Nekateri opisujejo tudi telesne posledice slabega spanja, kot so: mišična napetost, tenzijski glavoboli, prebavne težave. Nespečnost hujše oblike je lahko vzrok za nezgode na delovnem mestu in v prometu. Nespečnost je lahko tudi posledica uporabe ali zlorabe zdravil ali drugih substanc, npr. prekomernega prejemanja poživil podnevi ali dolgotrajnega prejemanja uspaval, ki imajo ob podaljšanem jemanju ravno nasprotni učinek.
Akutna in kronična nespečnost
Nespečnost glede na čas trajanja delimo na akutno ali kronično. O kronični nespečnosti govorimo, ko ima bolnik težave vsaj 3-krat tedensko v skupnem trajanju vsaj 3 mesece. Najpogostejša oblika kronične nespečnosti je psihofiziološka nespečnost. Tipično bolniki pogosto tožijo, da težko zaspijo v svoji postelji v spalnici, medtem ko drugje, npr. pred televizijo, kaj lahko zaspijo. Po navadi so zelo zaskrbljeni zaradi svojega spanja.
Bolniki z nespečnostjo morajo paziti tudi na primerno higieno budnosti in spanja (gl. Osnovna navodila higiene budnosti in spanja). Upoštevati morajo naravni ritem spanja ponoči in vzdrževati budnost podnevi. Odsvetujejo se jim spanje in tudi počivanje podnevi, jemanje poživil, kot so: kava, cigarete in alkohol v popoldanskem in večernem času, ter dnevna uporaba postelje v druge namene, kot je spanje (npr. za hranjenje, gledanje televizije itn).
|
Osnovna navodila higiene budnosti in spanja: 1. Spite samo toliko, kolikor potrebujete, da se naslednji dan počutite spočiti. 2. Vseh 7 dni v tednu vstajajte ob isti uri. 3. Bodite športno aktivni. 4. Spalnica naj bo udobna ter zavarovana pred svetlobo in hrupom. 5. Za dobro spanje je pomembna primerna temperatura spalnega prostora. 6. Imejte redne obroke hrane in ne pojdite spat lačni. 7. Zvečer ne pijte veliko. 8. Iz prehrane izločite vse izdelke, ki vsebujejo kofein. 9. Izogibajte se pitju alkoholnih pijač, predvsem v večernem času. 10. Kajenje lahko moti spanje. 11. Ne nosite problemov s seboj v posteljo. 12. Ob daljših nočnih prebujanjih si ne prizadevajte, da bi ponovno zaspali. 13. Budilko postavite pod posteljo ali jo obrnite tako, da ne boste videli, koliko kaže. 14. Podnevi ne spite. |
Nespečnosti ne zdravimo z uspavali
Obravnava bolnika s kronično nespečnostjo največkrat poteka v ambulanti osebnega zdravnika; specialistična obravnava navadno ni potrebna. Glede na klinične smernice primarne kronične nespečnosti tudi ne zdravimo z uspavali. Raziskave jasno kažejo, da je kot prva terapija izbora za zdravljenje kronične nespečnosti izjemno uspešna vedenjska kognitivna terapija – po navadi sama, redko kot dodatek farmakološki terapiji. Bolnikom pri blagih oblikah kronične nespečnosti težave z nespanjem lahko ublažijo tudi naravna zdravila.
Ker je spanje ključnega pomena za naše zdravje in dobro počutje, je letos Svetovna zveza za spanje svetovni dan spanja 17. 3. 2017 po vsem svetu zaznamovala s sloganom Sleep Soundly, Nurture Life oziroma kot bi rekli v slovenščini Spite trdno in negujte življenje. Ker je vredno. Ker se dolgoročno splača in ker je izjemno pomembno, saj bomo le naspani lahko zadostili vsem fiziološkim potrebam ter uspešno opravljali svoje fizične in mentalne dnevne aktivnosti.
Foto: Bigstock
