Vstopili smo v sezono prehladnih obolenj in gripe. Kako prepoznamo razliko med njima in kako si lahko učinkovito pomagamo? Govorili smo z zdravnico družinske medicine Tino Modrej Zadnikar in s pediatrinjo mag. Jernejo Ahčan, ki sta nam podali tudi nekaj koristnih informacij in nasvetov pri ravnanju z otroki in dojenčki med temi obolenji.
Prehlad je virusno obolenje, ki ga lahko opišemo z zelo različnim termini in izrazjem, pa še vedno govorimo o isti bolezni, kot je npr. rinofaringitis, nazofaringitis, navaden prehlad, navadna viroza itn. »V osnovi gre za raznovrstne virusne skupine, ki običajno vstopijo v naše telo skozi zgornja dihala (nos, očesna veznica) in usta ter povzročijo težave, ki jih vsi dobro poznamo. Odrasli ljudje naj bi zboleli za navadnim prehladom od 3- do 5-krat letno. Poznamo več kot 200 različnih vrst virusov, ki povzročajo zelo podobne simptome prehlada. Najpogostejši povzročitelji so iz vrst koronavirusov, rinovirusov, adenovirusov, respiratornih sincicijskih virusov. Ker je klinična slika ne glede na povzročitelja skoraj enaka pa tudi zdravljenje se ne razlikuje glede na povzročitelja, etiološko ali vzročno določanje, katera skupina virusov je odločilna za pojav bolezni, nima posebnega pomena,« razloži Modrej Zadnikar.
Najznačilnejši znaki prehlada so: izcedek iz nosu, kihanje, dražeč suh kašelj, občutljive oči, boleče in pekoče žrelo, povišana telesna temperatura, ki pa običajno ni previsoka (do 38 °C), utrujenost. Značilna klinična slika se običajno pojavi do nekaj dni po vstopu virusa v telo, kolikor lahko traja inkubacijska doba. V kolikšni meri in kako hitro se bo klinična slika izrazila oz. ali se sploh bo, je odvisno od bolnikovega imunskega sistema ter virulence in količine virusnih klic. Značilna klinična slika prehlada svoj vrh običajno doseže približno tretji ali četrti dan, potem pa se težave počasi začnejo umirjati. Običajno bolezen traja 5–10 dni.
Virusi se prenašajo kapljično in zunaj telesa lahko preživijo tudi do 16 ur. Okužimo se lahko v stiku z okuženo osebo, zato je pomembno, da se okuženi osebi ne približujemo na razdaljo, bližjo od 1,5 metra. Drugi mogoč način prenosa je dotik predmeta, na katerem so prisotni virusi (kljuke, nakupovalni vozički). Zato ne pozabimo na umivanje rok, ko se vrnemo domov.
Vitamin C – da ali ne Limone, pomaranče, citrusi … in vitamin c. ali nam resnično lahko pomagajo pri prebolevanju prehlada in gripe? mnenja so deljena. številni članki nas seznanjajo o tem, da je vitamin c sicer edini vitamin, ki ga nikoli ne moremo zaužiti preveč. v telesu naj bi prevzemal številne zaščitne funkcije in sodi med antioksidante, ki ščitijo tkiva pred poškodbami. a tudi tina modrej zadnikar pravi, da so mnenja glede vitamina c deljena. opravljenih je bilo veliko študij in nobena ni dokazala stoodstotnega pozitivnega učinka dodajanja tega vitamina na telo. njegov učinek ni dobro raziskan oz. nimamo pravih dokazov o tem, da bi limone, citrusi in podobna živila res skrajšali dolžino trajanja prehlada. |
Trajanje prehlada in zapleti
»Navaden prehlad je samoomejujoča bolezen, kar pomeni, da telo virus prepozna in zanj izdela obrambo – aktivira obrambne celice in bolezen premaga, tako da simptomi izzvenijo. Premaga jo v povprečju od pet do deset dni. Redkeje se zgodi, da prehlad traja dlje. V tem primeru nastanejo zapleti, ki bolezen podaljšajo in otežijo. Najpogostejši zapleti so: vnetje obnosnih votlin ali sinusitis, vnetje srednjega ušesa ali celo pljučnica. Kako težka klinična slika prehlada bo in ali bo prišlo tudi do sekundarnih zapletov oz. superinfekcij, je torej odvisno predvsem od imunskega odgovora posameznega bolnika.
Gripa
Tina Modrej Zadnikar pravi, da je potek gripe in prehlada zelo podoben, zato le stežka na začetku (predvsem takrat, ko še ni značilne epidemije gripe) razmejimo, za katero bolezen gre. »Kljub temu sta to dve različni bolezni, ki lahko potekata tudi s podobno klinično sliko. Gripo namreč povzroča druga skupina virusov kot prehlad. To je virus influence. Poznamo tri tipe virusov influence: A, B in C. Značilno za virus gripe je, da je zelo virulenten, se hitro širi in ima značilno lastnost kot večina virusov, da pogosto mutira in se spreminja. Ta lastnost dela preglavice predvsem zdravnikom, ki vsako leto pripravljajo cepivo proti gripi, ki je za zdaj najučinkovitejše sredstvo za preprečevanje bolezni. Zato pravočasno cepljenje močno priporočamo, predvsem skupinam bolnikov, ki so bolj dojemljivi za okužbo med epidemijo.«
»Trajanje bolezni je lahko precej daljše kot pri prehladu, in sicer od sedem do deset dni ali tudi več. Pri prehladu in gripi je pomembno vedeti, da se morajo prvi znaki izboljšanja pokazati po približno treh do štirih dneh. V nasprotnem primeru je potreben obisk pri zdravniku,« opozarja zdravnica. Kdaj torej nujno k zdravniku? Ko oseba težko diha, simptomi obolenja trajajo predlogo, vročina ne popušča tudi peti oziroma šesti dan, bolnik hujša, ne zaužije dovolj tekočine, fizično močno oslabi, ima močne bolečine. Vsekakor pa smo še dodatno posebej pozorni pri dojenčkih, nosečnicah, starostnikih, bolnikih s številnimi drugimi kroničnimi boleznimi, pljučnih bolnikih, bolnikih iz socialno ogroženih skupin in predvsem pri bolnikih, ki težje sodelujejo. Pri takih bolnikih smo na težje poteke pripravljeni in jih skušamo preprečiti ali vsaj pravočasno zdraviti.
Zdravljenje je tudi ob okužbi z virusom gripe simptomatsko. Predvsem pomembno je, da prvih 3–5 dni, če posumimo, da gre za gripo, ostanemo doma in onemogočimo morebitno širjenje virusa med zdrave ljudi. Prav tako med epidemijo najbolj ogrožene skupine bolnikov lahko zdravimo z znanimi protivirusnimi zdravili, ki pa naj ne bi imeli pomembnega učinka pri okuženih zdravih ljudeh in ki jih za zdaj priporočamo samo pri bolnikih, ki imajo kronične bolezni in pri katerih pričakujemo težji potek bolezni. Če jih v tem primeru pravočasno predpišemo, naj bi zdravila vplivala predvsem na blažji potek bolezni. Vendar naj še enkrat poudarim, cepljenje proti gripi je za zdaj najučinkovitejša zaščita pred to virusno boleznijo.
Otroci ter prehlad in gripa
Pediatrinja mag. Jerneja Ahčan opisuje, da otroci prebolijo od 6 do 9 okužb zgornjih dihal letno. Te se večinoma pojavljajo v jesensko-zimskem času. Okužbe dihal pri otrocih v 65–75 odstotkih povzročajo virusi. Najpogostejši so: respiratorni sincicijski virus (RSV), humani metapnevmovirus, virusi gripe, adenovirusi, koronavirusi, rinovirusi, bokavirusi, enterovirusi in drugi. Nekateri med njimi (RSV, gripa) so še posebno nevarni za določene skupine ljudi, kot so dojenčki v prvih mesecih življenja. Simptomi in znaki gripe pri dojenčkih in majhnih otrocih so nespecifični in potekajo podobno kot druge virusne okužbe dihal. Za navaden prehlad so značilni: slabo počutje, bolečine v žrelu, zamašen nos ali prozoren izcedek iz nosu in oči, kihanje, kašelj in mrazenje, vendar običajno nimamo vročine. Izjema so dojenčki, ki pa imajo povišano telesno temperaturo, zamašen nos, so razdražljivi, slabo spijo, nimajo teka, bruhajo in imajo drisko. Pri otrocih, starejših od 13 let, gripa poteka podobno kot pri odraslih bolnikih. Značilni so: mrazenje, nenaden porast telesne temperature, glavobol, bolečine pri požiranju, bolečine v mišicah, hitra in dolgotrajna izčrpanost ter huda utrujenost.
Zdravljenje prehlada in gripe pri otrocih: virusno okužbo dihal zdravimo podporno. Pediatri svetujemo, da otrok nekaj dni ostane doma in počiva, veliko pije, ob povišani temperaturi, nad 38,5 °C naj prejme zdravilo za zniževanje telesne temperature (paracetamol). »Otrokom ne dajemo aspirina zaradi nevarnosti zapletov (pojav Reyevega sindroma). Večkrat dnevno naj spirajo nos s fiziološko raztopino; pri otrocih, starejših od 2 let, včasih svetujemo tudi sredstva za zmanjšanje otekline nosne sluznice (nosne dekongestive). Za antibiotično zdravljenje se odločimo le, kadar gre za dodatno bakterijsko okužbo. Zdravila proti kašlju niso dokazano učinkovita in imajo lahko stranske učinke, posebno pri mlajših otrocih. Zdravljenje in preprečevanje gripe s protivirusnim zdravilom pa pride v poštev samo za osebe, ogrožene za hud potek gripe z zapleti.«
| Pediatrinja svetuje:
– če imate doma novorojenčka, odsvetujemo obiske vsaj prva dva meseca otrokove starosti; |
Otrok naj ostane doma
»Ugotovili so, da akutna virusna okužba dihal izzveni pri 25 odstotkih otrok v treh dneh, pri 75 odstotkih v šestih, pri 90 odstotkih v desetih dneh. Pri 5 odstotkih ostanejo težave tudi več kot 14 dni po začetku bolezni. Svetujemo, da otrok ostane doma vsaj še dva dni po padcu telesne temperature na normalo, prav tako ga ne pošiljamo v vrtec, dokler ima intenziven dražeče kašelj, obilen gnojen izcedek iz nosu ali oči, je utrujen in ima slabši tek,« svetuje Jerneja Ahčan. Po preboleli bolezni naj začne fizične aktivnosti postopno, ker je po bolezni gotovo manj zmogljiv kot pred njo. Obenem je zaradi oslabljenega imunskega sistema dovzetnejši za nove okužbe, zato naj se ne zadržuje v prostorih, v katerih je veliko ljudi – nakupovalni centri, igralnice …
Gripa ali prehlad – simptomi
