Prepoznavanje znanilcev kroničnih mišično-skeletnih bolečin

Prepoznavanje znanilcev kroničnih mišično-skeletnih bolečin

16.11.2014, 20:24 Nataša Sinovec Kako zdravimo

Že veliko prej, preden telo uporabi svoje skrajno sredstvo komunikacije – bolečino, s katero nas prisili, da nemudoma prenehamo z določenim početjem, nam pošilja drobna sporočila. Opazi jih sicer malokdo in le peščica jih razume.

Če je bolečina krik telesa, so ta sporočila tiho pripovedovanje. Položaji različnih delov telesa nam govorijo, da se v telesu ne dogaja tisto, kar bi se moralo, oziroma da se dogaja nekaj, kar se ne bi smelo. Z nekaj usmerjene pozornosti jih lahko tudi sami prepoznamo.

Telo ima v vzravnani drži ob pogledu s strani vse nosilne sklepe – gleženj, koleno, kolk in ramo, poravnane na isti navidezni navpičnici. Tako je tudi pri pogledu od spredaj – od navpičnice lahko nekoliko odstopajo le ramena, odvisno od konstitucije telesa. Pri pogledu od spredaj velja tudi pravilo pravega kota, kar pomeni, da morajo horizontalne linije, ki povezujejo levi in desni sklep, z navpičnicama tvoriti pravi kot. Kadar ni tako, govorimo o odklonih od vzravnane drže. S pozornim opazovanjem svojega telesa lahko marsikateri odklon od vzravnane drže sami odkrijemo in ukrepamo. Odkloni od vzravnane drže pomenijo dodatne obremenitve in večje trenje določenih mišično-skeletnih struktur, kar lahko vodi v bolečino.

Postavite se pred ogledalo, tako da boste v njem lahko videli celo telo, in se natančno poglejte. Sta rami v isti višini ali je ena nižja od druge? Ozrite se še na svoja stopala. So usmerjena naravnost naprej ali zasukana navzven/navznoter? Je katero stopalo zasukano bolj kot drugo? Sedaj se postavite še ob steno tako, da se je boste dotikali s petami, zadnjico in zgornjim delom hrbta. Se stene dotakne tudi vaša glava? Čutite dotik stene na hrbtu enakomerno na levi in desni strani? To je nekaj najosnovnejših opazovanj in testov, ki jih lahko naredimo sami doma, da preverimo prisotnost znanilcev kronične mišično-skeletne bolečine.

Mišice so tiste, ki premikajo naše kosti in sklepe. To pomeni, da do odklonov od vzravnane drže pride zaradi aktivnosti oziroma neaktivnosti določenih mišic. Z vsakodnevno vadbo izbranih vaj, s katerimi določene mišice reaktiviramo in jih znova naučimo njihove funkcije, lahko odklone odpravimo. Ne izboljša se samo naša drža, temveč lahko odpravimo vzroke za bolečine oziroma preprečimo, da bi do njih sploh prišlo.


 Pogled od spredaj: Navpičnica, ki izhaja iz sredine med petama, je merilo za ugotavljanja ravnovesja med levo in desno polovico telesa. Na sliki se lepo vidita neenakomerna višina ramen in rahla zasukanost stopal navzven. Stranski pogled: Navpičnica, ki izhaja iz gležnja, je tista, na katero se drug nad drugega zvrstijo nosilni sklepi pri vzravnani drži. Na sliki se vidi, da so kolki, ramena in glava pomaknjeni naprej.
 

Pogled od spredaj: Navpičnica, ki izhaja iz sredine med petama, je merilo za ugotavljanja ravnovesja med levo in desno polovico telesa. Na sliki se lepo vidita neenakomerna višina ramen in rahla zasukanost stopal navzven. Stranski pogled: Navpičnica, ki izhaja iz gležnja, je tista, na katero se drug nad drugega zvrstijo nosilni sklepi pri vzravnani drži. Na sliki se vidi, da so kolki, ramena in glava pomaknjeni naprej.


Avtorica Nataša Sinovec je specialistka za poravnavo telesne drže s certifikatom univerze Egoscue.
Spletno mesto uporablja piškotke, da lahko razločujemo med obiskovalci in izboljšujemo delovanje strani. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.