Avtor: Sanja Vilfan Švajger
Pogosto slišimo pritoževanja, češ »Včeraj me je med vožnjo z avtom prepihalo in zdaj imam v rami revmo«. Ali »Zaradi klimatske naprave v službi čutim trganje v nogi«. Lahko tovrstne bolečine v kosteh, mišicah in v sklepih povezujemo z revmatizmom ali – kot radi pogovorno rečemo – revmo?
Kot pravi prof. dr. Matija Tomšič, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana, tovrstne bolečine sodijo v skupino bolečinskih sindromov mehkih tkiv, ki so prehodne narave. Kaj pa potem spada pod revmatične bolezni?
»Najpogostejša revmatična bolezen je osteoartroza, ki se kaže z bolečinami v gibanju in navadno ponoči ne boli, medtem ko je najpogostejša vnetna revmatična bolezen revmatoidni artritis, pri kateri gre za vnetja številnih sklepov. Poznamo še druge revmatične bolezni: sistemski lupus eritematozus je npr. lahko tudi življenjsko ogrožajoča bolezen. Začne se lahko kot vnetje številnih sklepov in lahko prizadene različne celice, tkiva in organe oziroma kar celotno telo. Vaskulitisi so vnetja sten krvnih žil v različnih organih in tkivih ter vključujejo obsežno skupino bolezni. To so zelo neprijetna stanja; težave se pojavijo glede na to, kateri organi so prizadeti. Če gre za arteritis (vnetje) velikih žil, je najpogostejši gigantocelični arteritis, ki lahko pripelje do oslepitve. Med revmatične bolezni pa štejemo tudi protin, ki je tudi ena vrsta revmatizma, in je pogostejši pri moških, pri ženskah se pojavi po menopavzi. Obstaja še t. i. psevdoprotin, ki ne glede na spol pogosto prizadene starejše osebe. Spondiloartritisi so skupina vnetnih revmatskih bolezni, pri kateri lahko ena bolezen prehaja v drugo. V to skupino sodijo ankilozirajoče, psoriatične, rekreativne in idiopatske bolezni. Navadno gre za vnetje, ki je asimetrično razdeljeno. Sprva prizadene lokalne sklepe – začne se med križnico in sednico – pogosto tudi hrbtenico.«
Kako je z gibanjem in revmatskimi obolenji?
»Gibanje spodbujamo. Bolniku želimo dopovedati, da mora vsak dan prste razgibati v polni meri, kar lahko počne tudi v vodi, saj je lažje. Pri osteoartrozi bo bolečina namreč čez čas izzvenela, z ohranitvijo gibljivosti sklepa pa si bolnik zagotovi nadaljnje funkcioniranje sklepa.
Kadar osteoartroza prizadene kolenski sklep ali kolk, zelo pomembno vlogo odigrajo močne stegenske mišice, ki prevzamejo kar 70 odstotkov vseh obremenitev v kolenu. Ali: najslabša stegenska mišica pomeni veliko obremenitev na kolenu. Bolniki vaje najdejo na svetovnem spletu, obiskujejo pa tudi fizioterapijo. Večina Slovencev sicer ni nagnjena h krepitvi stegenske mišice in imajo najraje električne valove ter masaže, kar običajno ne pomaga. Bolnikom, ki imajo težave s kolkom ali kolenom, svetujemo, da kolesarijo – če je to le mogoče. Pri kolesarjenju je koleno razbremenjeno, ker je teža telesa na sedežu, krepijo pa tudi mišice. Za krepitev stegenskih mišic je odlično tudi plavanje s plavutmi. Kar se tiče dolgotrajne hoje, pa so potrebne prilagoditve: nekateri imajo po pet ur dolgi hoji še štirinajst dni težave, kar pomeni, da so pretiravali. Zato naj skušajo hoditi tri ure, in če ne bo večjih težav, se morajo držati takšne vadbe. Sicer pa se pri osteoartrozi odsvetuje izrazito pešačenje. Je pa pri osteoartrozi gleženj redko prizadet, izjeme so le primeri preteklih poškodb.
 Prof. dr. Matija Tomšič, dr. med.: »Slovenska medicina je veliko dosegla, čeprav se veliko Slovencev tega ne zaveda, in prevladuje splošno mnenje, da imamo v Sloveniji katastrofalni sistem. Ampak to sploh ne drži.« |
Za vnetne revmatične bolezni tudi velja, da je gibanje v polni meri in prek bolečine zelo zaželeno – tudi če je sklep vnet in boleč – ter ob iztegu boli. Bolniki ne smejo obupati in odnehati. Ena izmed težav, ki jo opažamo, je, da si bolniki ponoči podložijo koleno. To storijo, da bi razbremenili koleno, kar pa ni dobro. Mišice, ki krčijo kolena, so namreč veliko bolj močne od tistih, ki ga iztegujejo, in lahko hitro pride do kontrakture oziroma omejene gibljivosti v sklepu, ko bolnik kolena ne more več iztegniti v celoti.«
Ali lahko osteoartrozo povzroči poškodba?
»Seveda, to je eden najpogostejših razlogov za osteoartrozo. In vedno bolnika vprašamo po morebitnih poškodbah. Je pa, na primer, pri športnikih, ki zlorabljajo telo, v sklepu gotovo osteoartroza, tudi če niso imeli nikoli nobenega zloma. Druga stvar je odstranitev meniskusa v kolenskem sklepu. V preteklosti so ga pogosto odstranili, vendar lahko zaradi odstranitve meniskusa veliko hitreje pride do osteoartroze. Nova znanja so namreč pokazala, da odstranitev ni bila optimalna rešitev, res pa je, da je to posamezniku omogočilo, da je po eni operaciji lahko normalno funkcioniral. Šele čez dvajset ali trideset let po odstranitvi meniskusa so se na mestu pojavile težave z osteoartrozo. Zdaj smo pri odločanju, ali odstraniti meniskus ali ne, zelo previdni.«
Ali vaš oddelek sodeluje v kakšnih raziskovalnih projektih?
»Pohvalimo se lahko z enim najuspešnejših raziskovalnih programov v okvirju Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS). Zadnjih deset let letno objavljamo 17 člankov v revijah z indeksom citiranja SCI. Gre za revije z visokim dejavnikom vpliva revije (impact factor). Letos bo npr. izšel članek v reviji Nature.
Je bil pa letos v eni izmed ameriških revij objavljen naš članek, ki ga je čez mesec dni med tremi izbranimi povzela in izpostavila revija Nature Review in Rheumathology. V članku smo pisali o diagnostičnih oziroma razvrstitvenih merilih za bolezen, ki se imenuje IgA vaskulitis. Za bolezen veljajo še merila iz leta 1990, ki smo jih primerjali z novejšimi, ki se sicer uporabljajo le v pediatriji. Dokazali smo, da so ta merila, ki so bolj senzitivna in specifična, boljša tudi za odraslo populacijo. Zadnja štiri leta že uporabljamo ta merila, raziskava pa je bila narejena na naših bolnikih. Zdaj čakamo, kakšen bo odmev na ugotovitve v svetu. Običajno hitro sledijo objavi. Na primer: pred dvema letoma smo za isto bolezen, IgA vaskulitis, zapisali, da je med odraslimi bistveno pogostejša, kot je bilo do zdaj mišljeno. Včasih je namreč veljajo, da je to bolezen otrok, poznana kot Henoch-Schönleinova purpura (HSP). Mi pa smo dokazali, da je med odraslimi po 65. letu pogostejša. Bolezen dosega vrh v otroštvu in po 65. letu. Po dveh, treh mesecih so na spletni strani Up to date, kjer so zbrani vsi podatki o zdravljenjih, povzeli naš članek in nas citirali. Raziskovalno smo kar močni.«
Imajo biološka zdravila neželene učinke in kateri so najpogostejši?
»Seveda imajo neželene učinke – tako kot vsa zdravila. Pri bolnikih je nekoliko večji pojav okužb, ampak moramo vedeti, da je podobno tudi ob jemanju glukokortikoidov in metotreksata. Včasih se pojavi toksični učinek na kostni mozek, pojavljajo se tudi levkopenije v krvi (znižanje števila belih krvničk v krvi), včasih so lahko rahlo povišani jetrni testi. Navadno pa gre za težave prehodnega značaja. Dokazano je, da ni več karcinomov ali limfomov, kar je bilo nekoč. Ena izmed raziskav je pokazala, da je morda nekoliko več malignega melanoma, medtem ko se ob hudem srčnem popuščanju zdravil TNF-alfa zaviralcev ne sme predpisati. Za to skupino zaviralcev je značilno zvečano tveganje za reaktivacijo latentne tuberkuloze, ampak so številke nizke. Bolniki navadno dobro prenašajo zdravila.«
Bolnik izrazi željo, da bi rad prejemal biološko zdravilo. Kaj naredite?
»V Sloveniji imamo izjemno dober način dostopnosti do bioloških zdravil, česar se marsikdo ne zaveda. Slovenci ne vedo, da imamo bistveno lažji dostop do njih, kot npr. Angleži ali Avstralci. Na primer: v Avstraliji mora imeti bolnik s psoriatičnim artritisom otečenih 20 sklepov, da mu lahko predpišejo biološko zdravilo, v Sloveniji pa več kot tri. O težavah, da niso mogli zdraviti z zdravili in na način, kot bi si želeli, slišim pritožbe tudi od kolegov v tujini.«
Foto: Bigstock
