Avtor: T.L.
Redna uporaba računalniškega programa ob motnjah pozornosti je bistveno izboljšala opravilnost nalog, povezanih z besednim spominom pri bolnikih, ki se s kognitivnimi motnjami soočajo zaradi multiple skleroze.
To namreč kažejo rezultati študije italijanskih raziskovalcev z Univerze Aldo Moro v Bariju.
»Pokazalo se je, da tako kognitivni trening specifično usmerjene pozornosti kot tudi nespecifične usmerjene pozornosti pozitivno vplivata na upada kognitivnih sposobnosti. Upočasnitev pešanja umskih sposobnosti pa je bila izrazitejša ob izvajanju treninga specifično usmerjene pozornosti,« je zaključke povzel dr. Pietro Iaffaldano. Od začetka in do konca študije se je pri sodelujočih bolnikih pokazala precejšnja razlika v aktivnosti delovnega spomina in kognitivnega rezultata. Raziskovalci so opazili tudi pomemben odziv, ki je vključeval frontalno-perientalno omrežje možganov (čelni in temenski del) med procesom kratkoročnega oziroma delovnega spomina. Ta je močno povezan s kognitivnimi rezultati. Rezultate je italijanska ekipa sicer predstavila na letošnjem srečanju ECTRIMS (European Committee for Treatment and Research in Multiple Sclerosis).
V študijo so raziskovalci vključili bolnike s kognitivnimi motnjami in ji, kot je prepričana finska raziskovalka dr. Paivi Hamalanen s centra Masku Rehabilitation Center, na takšen način res pomagali do izboljšanja stanja (rehabilitacije). »Da je spremembe v možganih mogoče izmeriti, veča zaupanje v rezultate,« je dodala. Pomen študije vidi v tem, da je stroka, ki je predvsem v ZDA razdeljena glede vloge tovrstne rehabilitacije pri bolnikih z multiplo sklerozo, dobila tudi merljive dokaze, da napor v ohranjanje kognitivnih sposobnosti ni zaman pri bolnikih z MS. Študija pomaga pri spremembi pogleda na to vprašanje, saj kaže, da je kognitivna rehabilitacija pomembna pri multipli sklerozi.
Za študijo so raziskovalci izbrali 50 bolnikov z recidivno-remitentno obliko multiple skleroze v starosti med 18 in 55 let, ki niso opravili dveh ali več testov pozornosti v sklopu obširne nevropsihološke evaluacije. Raziskovalci so jim naključno določili računalinško voden kognitivni trening/program, ki jih je vodil skozi specifične in nespecifične vaje v pozornosti. Bolniki so se udeleževali enourne vadbe dvakrat tedensko, in sicer v obdobju treh mesecev. Pri vseh bolnikih so raziskovalci večkrat (pred, med in po opravljanju vadb) slikali možgane s funkcionalno magnetno resonanco. Pri bolnikih, ki so sledili programu specifičo usmerjene pozornosti, se je pokazal manjši upad kognitivnih sposobnosti. Pri njih je magnetna resonanca pokazala tudi spremembe v aktivnosti v levem prefrontalnemu korteksu, vendar le ob izvajanju specifično usmerjenega treninga, medtem ko pri manj usmerjeni obliki treninga teh aktivnosti v možganih ni bilo opaziti.
Foto: Profimedia
