S pravilnim nadzorom krvnega sladkorja lahko diabetik dosega vrhunske rezultate

S pravilnim nadzorom krvnega sladkorja lahko diabetik dosega vrhunske rezultate

1.12.2014, 10:41 Daša Mavrič Sladkorna bolezen
Zdrava prehrana in športna aktivnost sta tako kot za vse ljudi pomembni tudi za bolnike s sladkorno boleznijo. A pri slednjih ta ni edini dejavnik za presnovno urejenost.

Redna telesna aktivnost je priporočena vsakomur, saj le z njo vzdržujemo telo v kondiciji, s pomočjo katere se lahko soočamo z vsakodnevnimi napori in stresom. Vendar pa rekreacija za otroke, mladostnike in odrasle s sladkorno boleznijo ne more biti edini dejavnik za dobro presnovno urejenost bolezni, zato športne aktivnosti ne moremo šteti kot osnovni način zdravljenja sladkorne bolezni. »Pri sladkorni bolezni moramo ločiti tip 1 in tip 2. Pri tipu 2 lahko varovalna prehrana kar dolgo predstavlja tudi zdravljenje, kasneje dodamo peroralne antidiabetike, ki skušajo izboljšati učinek lastnega inzulina in po več letih postane za mnoge neobhodno potrebno zdravilo inzulin. Ko govorimo o sladkorni bolezni tipa 1, pa govorimo o nekaj odstotkih ljudi od 130.000, ki imajo v Sloveniji sladkorno bolezen, ki kot zdravilo potrebujejo inzulin že takoj ob diagnozi,« pravi doc. dr. Nataša Bratina, dr. med., in dodaja, da sta za obe skupini pomembni tako prehrana kot tudi športna dejavnost. »Slednja pomaga zmanjševati stres, poveča porabo sladkorja, izboljša učinek inzulina, ob redni vadbi se poveča tudi število inzulinskih receptorjev in s tem seveda izboljša senzitivnost za inzulin. Se pravi, da tudi šport izboljša presnovno urejenost.«

 
 Doc. dr. Nataša Bratina (Foto: osebni arhiv)
Z redno telesno vadbo, kar pomeni od tri- do štirikrat na teden, lahko zmanjšamo potrebo po inzulinu, saj se ob uri telesne vadbe raven glukoze v krvi bolj zniža kot ob mirovanju. Hitrost vstopa v aktivne mišične celice ob enaki količini inzulina je namreč večja. Vzrok za to je, kot pišejo slovenski strokovnjaki iz Društva za pomoč otrokom s presnovnimi motnjami v priročniku Sladkorčki, povečana poraba glukoze kot energetskega vira v času telesne vadbe. Po uri telesne vadbe ostaja v mišicah še dan ali dva večja občutljivost na inzulin. Vendar pa, kot še opozarjajo, se krvni sladkor ob aktivnosti ne bo znižal, če je v krvi premalo inzulina. Glukoza iz krvi v celico ne vstopa brez prisotnosti inzulina.

Izboljšan učinek inzulina

»Telesna aktivnost izboljša učinek inzulina in poveča porabo energije ter s tem sladkorja v telesu. Pozitivni učinki vadbe so tudi sicer znani – ugoden vpliv na stabilizacijo telesne teže, znižanje holesterola, ugoden učinek na naše srce in ožilje ter upočasnitev procesov staranja,« pravi doc. dr. Bratina, ki pri ljudeh s sladkorno boleznijo spodbuja vse vrste dejavnosti. »Namesto popoldneva pred TV-zaslonom in lenarjenja v domači dnevni sobi bi morali na sprehod, kolo, smučat, plavat. Spodbujamo vsakršno aktivnost – peš po stopnicah namesto z dvigalom, v šolo s kolesom ali peš namesto z avtom, sprehod s starši, šolske aktivnosti, plesne vaje. Prav tako želimo pri tistih, ki so se pred diagnozo sladkorne bolezni že ukvarjali s športom, doseči, da nadaljujejo s svojimi aktivnostmi – bodisi z nogometom, tenisom, borilnimi veščinami ali atletiko.«

Eno uro pred športno aktivnostjo preverite raven krvnega sladkorja, nato še pol ure pred vadbo. Testa bosta pokazala, ali je krvni sladkor stabilen. Varna raven krvnega sladkorja pred vadbo je med 8 in 12 mmol/l. Če je raven nižja, zaužijte še nekaj ogljikovih hidratov in raven sladkorja zvišajte pred samo vadbo. Vadbo izpustite, če je vrednost krvnega sladkorja večja od 14 mmol/l. Pred aktivnostjo pa si inzulina ne vnašajte v aktivni del telesa.

Stres lahko sproži hipoglikemijo

Omejitev glede športnih aktivnosti praktično ni, bolniki s sladkorno boleznijo dosegajo vrhunske športne rezultate in se udeležujejo tudi najzahtevnejših vzdržljivostnih tekmovanj. Pomisleki nastanejo le ob adrenalinskih športih. »Pomisliti je treba na nevarnost hipoglikemije pri ekstremnih adrenalinskih športih, kot so potapljanje, prosto plezanje in smučarski skoki,« opozarja doc. dr. Bratinova. Če je pred nami naporna telesna aktivnost, je nadzor nad krvnim sladkorjem še toliko pomembnejši. »Ključni so seveda nadzor nam krvnim sladkorjem, skrb za primeren obrok pred in po vadbi ter prilagoditev odmerka inzulina. Ob načrtovanju treninga mora imeti športnik pri sebi merilnik sladkorja in pripomočke za reševanje hipoglikemij. Pogosto priporočimo, da se na vadbo odpravi v družbi prijatelja, ki bo ob težavah priskočil na pomoč. Če pa gre za vadbo starejše osebe, ki ima sladkorno bolezen s kroničnimi zapleti, kot so okvara ledvic, vida ali diabetično stopalo, pa bo moral pri izbiri vadbe pomagati diabetolog. «

Ob izjemnih naporih je naše telo v stresu, zato se v telo izločajo še večje količine stresnih hormonov in takrat lahko krvni sladkor kljub pravemu odmerku inzulina celo narašča. Zato je izjemno pomembno, da v določenih časovnih razmikih injicirate dodatne manjše odmerke inzulina. Sicer pa nevarnost hipoglikemije ostaja še več ur po vadbi. Tako morate zaloge glikogena v jetrih in mišicah po vadbi obnoviti. Tu velja pravilo, da bi morali po treningu zaužiti od 10 do 15 gramov ogljikovih hidratov za vsakih 30 minut vadbe, a ne za prvih 30 minut. Torej če vadba traja uro in pol, telo potrebuje od 20 do 30 gramov ogljikovih hidratov, kar je 40 do 50 gramov kruha.
Spletno mesto uporablja piškotke, da lahko razločujemo med obiskovalci in izboljšujemo delovanje strani. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.