Slovenska zgodba o uspehu – na poti k izkoreninjenju

Slovenska zgodba o uspehu – na poti k izkoreninjenju

9.1.2018, 15:32 Veronika Sorokin, Sanja V. Švajger Kako zdravimo

Zdravljenje virusnega hepatitisa C (HCV) je še kako pomembno, saj prinese boljšo kakovost življenja bolniku, hkrati pa se preprečuje širjenje bolezni. Tako na primer pri nas v skupini hemofilikov pravkar zdravijo zadnjega bolnika, ki je okužen s HCV. Seveda pa se je treba ozreti tudi po drugih skupinah s povečanim tveganjem za okužbo, od odvisnikov do ljudi s sicer zdravim življenjskim slogom, a so postali nosilci virusa v preteklosti. 


Glede na zavidljivo in dolgoletno raven uspešnega zdravljenja HCV v Sloveniji in globalne smernice celostne obravnave okužbe s HCV, po katerih je danes hepatitis C z najnovejšimi zdravili ozdravljiva bolezen, je vsekakor vredno vztrajati z vzpostavljenim režimom zdravljenja. To je še kako pomembno zlasti za paciente, ki se jim z boljšim počutjem poveča splošna kakovost življenja in se jim povrne samozavest; to je bilo ključno sporočilo mednarodnih strokovnjakov s področja obravnave virusnih hepatitisov, ki so se pred časom sešli na 3. regijskem srečanju osrednje in vzhodne Evrope o virusnih hepatitisih in sookužbi z virusom HIV v Ljubljani. 

Od prve globalne strategije do izkoreninjenja bolezni

Po ocenah SZO je leta 2015 od 325 mio. okuženih za posledicami hepatitisov B in C v svetu umrla skoraj polovica ljudi. Podatek je grozljiv predvsem zato, ker bi večino okužb z virusom hepatitisa B preprečili z učinkovitim cepljenjem, 95 % okuženih z virusom hepatitisa C pa uspešno pozdravili z učinkovitimi zdravili, ki so na voljo, je povedala prof. dr. Mojca Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. 

Kar 78 % obolelih, ki so utrpeli okužbo s HCV v Evropi, je bilo uživalcev drog in kar 2/3 jih prihaja iz vzhodne Evrope. Na področju zdravljenja HCV obstajajo določene omejitve, ki temeljijo predvsem na zakonitostih lokalne politike, odnosa do uživalcev drog, namenjanja sredstev za obvladovanje situacije itn. 

Nikakor ne čudi podatek, da je SZO leta 2016 sprejel prvo globalno strategijo o obvladovanju virusnih hepatitisov s ciljem, da se do leta 2030 izkorenini virusni hepatitis do te mere, da ne bo več predstavljal javne zdravstvene grožnje v svetu. Namen strategije je, da se do tega leta za 90 % zmanjša število na novo okuženih, za 65 % pa se zmanjša število smrti zaradi virusnih hepatitisov. Ob tem je treba dodati, da so bile objavljene tudi globalne smernice celostne obravnave okužbe z virusom hepatitisa C, katerih uradni ocenjevalci smo bili tudi v Sloveniji, je povedala dr. M. Matičič. 

Bistvo smernic je, da lahko danes z njihovo pomočjo okužbo z virusi hepatitisa B učinkovito preprečimo, in sicer s cepljenjem, še bolje pa je, da se ne izpostavljamo tveganjem. HCV kot kronična virusna bolezen je z najnovejšimi zdravili ozdravljiva oziroma obvladljiva bolezen, če le vemo, da smo okuženi, in če pravočasno poiščemo ustrezno zdravniško pomoč. 

Še vedno pa se vsako leto v Evropi na novo okuži več kot 30.000 ljudi, večinoma mladih. Pri veliki večini okuženih se razvije kronično vnetje jeter (hepatitis), ki lahko pripelje do raka na jetrih in odpovedi delovanja jeter. Skoraj tretjina vseh ciroz je posledica okužbe s HCV. 

Kako uspešno zdraviti HCV – slovenski primer 

Na tiskovni konferenci sta ugledna strokovnjaka, prof. dr. Jürgen Rockstroh z Univerze v Bonnu in prof. dr. J. Schapiro z Univerze v Tel Avivu, pohvalila pomemben korak na področju obvladovanja in zdravljenja virusnih hepatitisov, ki ga je naredila Slovenija. Povedala sta, da slovenski primer velja za učni primer, kako se učinkovito posvetiti zmanjšanju okužb in se na konkreten način spopasti s stigmo. 

Kot je povedala dr. M. Matičič, velja za Slovenijo splošna ocena, da je z virusom hepatitisa C okuženega okoli 0,3 % prebivalstva. To pomeni, da ima v Sloveniji okužbo s HCV vsaj 6.300 ljudi, poznamo pa jo pri približno 3.500 osebah. Skrb vzbujajoče je zlasti dejstvo, da v zadnjem letu zaznavamo porast akutnega HCV v skupinah s tveganim spolnim vedenjem, v katerih ga prej nismo zaznavali. 

Gledano zgodovinsko, smo imeli v Sloveniji že od devetdesetih let naprej na voljo vsa priporočena zdravila za zdravljenje HCV in jih tudi s pridom uporabljali, saj so bili uspehi zdravljenja v Sloveniji celo s kombinacijo pegiliranega interferona alfa in ribavirina dokazani kar pri 80 % zdravljenih, je še povedala dr. M. Matičič. 

Dodala je, da imamo od leta 2015 na voljo najnovejša, na virus neposredno delujoča zdravila. Z njihovo uporabo smo pozdravili vse, ki so uspešno dokončali priporočeni režim zdravljenja; le pri enem bolniku je prišlo do mutacije virusa in ponovitve bolezni. S ponosom lahko povemo, da je bilo z novimi zdravili po dozdajšnjih podatkih na nacionalni ravni uspešno pozdravljenih kar 98,5 % teh bolnikov. Prof. dr. M. Matičič je poudarila, da zdravila niso le izjemno uspešna, ampak tudi varna in prijazna do bolnika. Na področju obvladovanja in zdravljenja HCV smo naredili še korak naprej ter s pomočjo priznanih strokovnjakov iz tujine izdelali statistično projekcijo prihodnjega bremena hepatitisa C v Sloveniji in potrebnih ukrepov za možnost njegove eliminacije. Rezultati so bili na zavidljivi ravni, saj govorijo v prid skorajšnjemu izničenju števila bolnikov z ogrožajočimi zapleti bolezni v bližnji prihodnosti. 


Grafična ponazoritev HPV.

Tako bi lahko dosegli odličen nadzor nad HCV v Sloveniji, pri čemer bi se virus že skoraj približal eliminaciji. Vse to pa je mogoče le ob pogoju, da bi postopno odkrili vse okužene in bi s preventivnimi ukrepi preprečili nove okužbe. 

V nasprotju z veliko državami, tudi nam bližnjimi, imamo v Sloveniji na srečo vse možnosti, da bolnikom nudimo kar najboljšo zdravstveno oskrbo. Žal pa ne moremo pomagati tistim, ki so okuženi, a za okužbo še ne vedo in zato ne poiščejo pravočasno pomoči pri ustreznem specialistu. 

Spletna aplikacija, nasveti, tiskane knjižice in številne akcije ozaveščanja 

Prof. dr. M. Matičič je poudarila, da so ob letošnjem svetovnem dnevu hepatitisa 28. julija na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana poleg akcije testiranja na okužbo z virusom hepatitisa C pripravili še vrsto drugih aktivnosti. Natisnili so pisno gradivo o HCV v obliki knjižic, velika posebnost pa je tudi prva interaktivna spletna/mobilna aplikacija o virusnih hepatitisih (http://hepy.mf.uni-lj.si), ki poleg informacij o značilnostih virusnih hepatitisov in tveganju za okužbo vključuje tudi t. i. nasvetnik o varnem vedenju in preprečevanju okužbe. 

Akcije testiranja na okužbo HCV na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC se izvajajo že deset let, od leta 2007. V preteklih akcijah se je skupaj testiralo več kot 6.000 ljudi, med katerimi so okužbo s HCV odkrili kar pri 1, 8 %. Sicer pa se na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja lahko vsakdo anonimno in brezplačno ter brez napotnice testira na okužbo z virusoma hepatitisa B in C vsak ponedeljek med 12.00 in 14.00. Ob tem je na voljo tudi posvet z zdravnikom. 


Foto: Bigstock
Spletno mesto uporablja piškotke, da lahko razločujemo med obiskovalci in izboljšujemo delovanje strani. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.