Spodbudni izsledki raziskave vpliva koencima Q10 na zdravje srca

Avtor: Monika Kubelj

Koencim Q10 je vir življenja. Številne koristi tega telesu lastnega antioksidanta so v sodobni družbi zadnjih deset let dobro znane. Na dan pa prihajajo nove ugotovitve, ki ga povezujejo z ugodnim vplivom na zdravje.

Največ raziskav je narejenih prav na področju zdravja srca in ožilja. Zadnji najmočnejši dokaz o njegovi pomembni vlogi pri varovanju srca predstavljajo izsledki do zdaj najobsežnejše raziskave, imenovane Q-SYMBIO, kar je izjemno pomembna informacija v preventivnem smislu in za tiste, ki se že borijo s srčnim obolenjem.

Koencim Q10 je široko poznan, posebno veljavo pa je dobil zadnje desetletje. To je vitaminom sorodna življenjsko pomembna učinkovina, ki jo telo deloma proizvede samo, deloma pa jo vnesemo s prehrano. Glavna naloga koencima Q10 je, da hrano pretvarja v telesno energijo v obliki ATP (adenozin trifosfat). Naše telo potem to energijo izkorišča za presnovne procese ali mišično delo. Izjemno pomembno je, da ga v tej vlogi ne more zamenjati nobena druga kemična substanca. Z leti nam količina tega antioksidanta začne strmo upadati, kar se pokaže tudi na našem počutju in zdravju.

Raziskava Q-Symbio

V uvodu omenjena raziskava, objavljena v uglednem časopisu JACC Heart Failure,  je za področje srčno-žilnih obolenj velikega pomena. Gre za randomizirano, dvojno slepo s placebom kontrolirano raziskavo uporabe koencima Q10 kot dopolnilne terapije pri obravnavi kronične odpovedi srca, ki se je začela leta 2003 pod vodstvom prof. Mortensna v univerzitetni bolnišnici v Köbenhavnu, njeni izsledki pa so bili objavljeni konec leta 2014. V raziskavo je bilo vključenih 420 bolnikov z resno srčno odpovedjo iz devetih držav. Udeleženci v raziskavi so bili naključno razporejeni v dve skupini: testna je prejemala dnevno 300 mg koencima Q10 (3 odmerki čez dan po 100 mg), kontrolna pa vizualno identičen placebo; spremljali so jih kar dve leti. Cilj raziskave je bil ugotoviti, koliko časa bo pri vsaki izmed obeh skupin minilo do naslednjega z zdravjem srca povezanega neželenega dogodka (npr. srčni napad, nepredvidena hospitalizacija zaradi srčne odpovedi, potreba po transplantaciji srca ali srčni črpalki). Do takšnega dogodka je v 2-letnem obdobju prišlo pri 15 % udeležencev iz skupine, ki je uživala Q10, in pri 26 % udeležencev iz skupine placebo. V skupini, ki je uživala Q10, je bilo v primerjavi s skupino placebo dokazanih več statistično pomembnih razlik, med drugim tudi zmanjšana srčno-žilna umrljivost (9 % proti 16 %) in zmanjšana umrljivost zaradi vseh vzrokov (10 % proti 18 %). V testni skupini je bilo ugotovljeno tudi izboljšanje zdravstvenega stanja po dveh letih.

Zaključek raziskave je, da je dodajanje koencima Q10 pri srčnih bolnikih varno, da izboljšuje simptome bolezni in zmanjšuje večje neželene srčno-žilne dogodke, zato se ga priporoča kot dopolnilno terapijo pri obravnavi srčnih bolnikov. Po koncu študije je vodja slednje prof. Svend Aage Mortensen povedal: »Q10 je prvo novo zdravilo za izboljšanje preživetja pri kroničnem srčnem popuščanju in ga je treba vključiti v standardno terapijo.«

Pomanjkanje koencima Q10 in vključevanje v terapije

Kdaj torej pride do pomanjkanja koencima Q10?

→ Po 25. letu, ko začne t. i. notranja proizvodnja Q10 v telesu znatno upadati; 

→ pri povečanih energetskih procesih, npr. pri aktivnih športnikih;

→ pri trajnem izpostavljanju stresu;

→ pri večjem vnosu alkohola in tobaka;

→ pri uživanju zdravil za zniževanje holesterola (statinov);

→ pri dolgotrajnem jemanju zdravil in nekaterih boleznih;

→ pri vegetarijanski in veganski prehrani oziroma pri dietah z omejenim vnosom maščob.

Z naraščajočo starostjo upada sposobnost nastajanja koencima Q10 v telesu in vnos s hrano postane čedalje pomembnejši. Pri 40-letniku je notranja »proizvodnja« zmanjšana že za 30 odstotkov, pri 80-letniku pa kar za 60 odstotkov. V številnih raziskavah so ugotovili vrsto drugih pozitivnih učinkov na zdravje. Ugotovili so ugoden vpliv dodajanja koencima Q10 pri mišični distrofiji (oslabelosti mišic), povezavo med nizko vrednostjo koencima Q10 in pojavom tumorskih bolezni, znižane vsebnosti koencima Q10 pri ljudeh z obolelimi dlesnimi, koencim Q10 pa pomaga tudi pri hudih oblikah migren in ugodno vpliva na spremembe na koži zaradi staranja in škodljivih prostih radikalov.

Kako dobimo koencim Q10?

Koencimi skupine Q so sicer naravne maščobotopne molekule, ki se nahajajo v vseh živih celicah. V človeškem telesu se nahajajo v obliki koencima Q10, ki navadno nastaja v mitohondrijih, vendar je njegova koncentracija v različnih celicah različna. Največ ga je v celicah srčne mišice, jetrnih celicah, ledvicah in v trebušni slinavki. Kot že omenjeno, del potrebnega koencima Q10 dobimo s prehrano. Največ ga vsebujejo: meso, ledvice, mastne morske ribe (sardele) pa tudi maslo, rumenjak in rastlinska olja. Koencim Q10 je pri višjih temperaturah nestabilen, zato ga pri pripravi hrane s kuhanjem in pečenjem izgubimo približno do 50 odstotkov, s sušenjem pa še nekaj več. Zato stroka priporoča vsakodnevno uživanje tega pomembnega antioksidanta v obliki prehranskih dopolnil.

Ob tem je seveda dobro preveriti, katero obliko vsebuje izdelek. Ker je koencim Q10 v osnovi maščobotopna snov, jo naše telo izjemno slabo absorbira. To je tudi slabost večine izdelkov, ki so na voljo na trgu. Najslabšo biorazpoložljivost omogoča navaden (čisti) Q10, precej boljše so oljne kapsule, pri katerih pa je Q10 še vedno raztopljen v maščobi. Pomemben korak v smeri biorazpoložljivosti so naredili slovenski znanstveniki, ki so po patentiranem postopku razvili vodotopno obliko koencima Q10. Za to obliko so klinično dokazali 4-krat boljšo absorpcijo v primerjavi z navadnim Q10. Omenjena oblika je na voljo v sirupih in kapsulah slovenskega proizvajalca Valens, ki se poleg prodaje v Sloveniji s svojimi kakovostnimi izdelki zadnja leta uspešno prebija tudi na tuje trge.

Pobrskajmo … 

Prvič so ga izolirali leta 1957 v okviru raziskav mitohondrijskega transportnega sistema, v naslednjih letih pa so potrdili tudi njegovo ključno vlogo v procesih oksidativne fosforilacije. Pomembne raziskave za razumevanje vloge koencima Q10 v celičnih energetskih procesih je vodil Peter D. Mitchell, ki je leta 1978 za svoje delo prejel Nobelovo nagrado. Slovenski raziskovalci so za razvoj vodotopne oblike koencima Q10 prejeli Puhovo nagrado za izum.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj