Izjemno neprijetna, a nenevarna bolezen, katere vzrok še vedno ni povsem znan. Urtike so vidne kot rdeče in otekle lise na koži, podobne spremembam, ki nastanejo, kadar nas opeče kopriva. Pogosto jih spremlja srbenje ali neprijeten pekoč občutek.
Urtikarija ali koprivnica ni ena sama bolezen; gre za skupino bolezni, katerih skupna značilnost so spremembe na koži, ki jih imenujemo urtike ali koprivke. Urtike so vidne kot rdeče in otekle lise na koži, podobne spremembam, ki nastanejo, kadar nas opeče kopriva. Pogosto jih spremlja srbenje ali neprijeten pekoč občutek. Posebnost urtik je, da izginejo najpozneje v 24 urah in se čez nekaj ur ali dni znova pojavijo. Urtikam je lahko pridruženo otekanje v ustnice, veke, lica, lahko pa tudi v roke in stopala, kar imenujemo angioedem. Otekanje običajno traja nekoliko dlje kot urtike – do 72 ur – in ga pogosteje kot srbenje spremlja bolečina. Urtika in angioedem nastaneta zaradi sproščanja histamina in drugih snovi iz posebnih celic v koži, imenovanih mastociti.
Poznamo več vrst urtikarije. Najpomembnejša je delitev glede na trajanje. Pri večini bolnikov se urtikarija sama umiri v nekaj dneh ali najpozneje v šestih tednih. Imenujemo jo akutna urtikarija. Kadar se urtike pojavljajo več kot šest tednov, pa urtikarija postane kronična. Če ni jasnih razlogov in govorimo o kronični, spontani urtikariji, je ta velikokrat zahtevna za zdravljenje, bolniki pa imajo številne težave.
Statistike kažejo, da se 25 odstotkov ljudi vsaj enkrat v življenju sreča z urtikarijo. »Vsak četrti človek naj bi se vsaj enkrat v življenju srečal z urtikarijo. K sreči pa je kronične urtikarije bistveno manj; ocenjujemo, da pod enim odstotkom, med otroki pa še manj, od 0,1 do 0,3 odstotka. To nas sicer veseli, saj je zdravljenje kronične urtikarije zelo zahtevno,« pravi dr. Nada Kecelj Leskovec, dr. med., dermatovenerologinja. »Za diagnozo urtikarijo je pomembna klinična slika urtike ali koprivke; te se vedno pojavijo sorazmerno hitro in izzvenijo v 24 urah. Bolniki imajo vsak dan na drugem mestu kožne spremembe. To je edina dermatoza s tako hitro selitvijo kožnih sprememb. Drugi simptom je intenziven srbež. Urtikarija izjemno srbi; če kožne spremembe ne srbijo, najverjetneje ne gre za urtikarijo. Včasih pacienti tudi otekajo v dlani, obraz ali v stopala, kar lahko traja tudi nekaj dni,« pravi dermatovenerologinja in dodaja, da izziv pri zdravljenju vidi v sodelovanju med alergologi in dermatovenerologi, saj gre za izjemno kompleksno bolezen. »Na eni strani se klinična slika izraža na koži, po drugi strani pa so lahko vzrok tudi druge, internistične bolezni. V tem primeru so internisti tisti, ki se lahko bolj posvetijo zdravljenju urtikarije.«
 |
|
Doc. dr. Nada Kecelj Leskovec, asist. dr. Mihaela Zidarn in Anja Galovič. Foto: Domen Grögl |
Stres najočitnejši sprožilec
Kaj je razlog, da se urtikarija pojavi, seveda najbolj zanima bolnike, ki pa največkrat ostanejo brez otipljivega odgovora. »Urtikarija sodi med sistemske alergijske reakcije, ob katerih so prizadeti tudi drugi organski sistemi, ne le koža, ampak še dihala, prebavila ali krvožilni sistem. A urtikarija je največkrat omejena samo na kožo in pri njej ni v ozadju nikoli alergijskega vzroka. To pa iskanje vzroka še otežuje in zapleta,« pojasni asist. dr. Mihaela Zidarn, dr. med., alergologinja. V večini primerov ostaja vzrok kronične spontane urtikarije nepojasnjen. Pri približno tretjini bolnikov je vzrok avtoreaktivnost ali avtoimunost, kar pomeni, da bolnikov imunski sistem tvori protitelesa proti lastnim snovem v koži. Pri teh bolnikih se nekoliko pogosteje pojavljajo tudi druge avtoimune bolezni, npr. bolezni ščitnice, Sjögrenov sindrom, sistemski lupus eritematozus, revmatoidni artritis in sladkorna bolezen tipa 1. »Tipični sprožilec koprivnice je stres; bolniki to zelo pogosto navajajo. Sprožijo jo lahko tudi okužbe, jemanje protibolečinskih zdravil in nekatera zdravila, ki se uporabljajo pri zniževanju krvnega tlaka. Nekateri bolniki opažajo, da imajo manj simptomov, če uživajo nepredelano hrano in se izogibajo psevdoalergenskih živil. Med njimi je na primer paradižnik, ki ima veliko alergenov. Konzervansi in aditivi so eden izmed glavnih poslabševalcev, ki lahko vplivajo na potek, niso pa vzrok koprivnice. Pri hrani morajo biti bolniki opazovalci svojega telesa in spremljati, katera živila jim stanje izboljšajo in katera poslabšajo,« svetuje dr. M. Zidarn.
 |
Pomiritev že velik korak
Urtikarija ni nevarna, je le izjemno neprijetna. Nikoli se ne more zgoditi, da bi urtikarija privedla do zadušitve, s čimer lahko prestašijo na urgentni obravnavi. »Velikokrat pomaga že to, da bolnika pomirimo in mu razložimo, kaj se dogaja, in s tem zmanjšamo stres ter zelo vplivamo na potek dogodkov,« pojasnjuje alergologinja. »Naši bolniki gotovo niso zadovoljni s hitrostjo obravnave, saj so na tem področju vedno možnosti za izboljšave. Težava je tudi v urgentni obravnavi, saj tam zdravniki pokrivajo zelo široko področje, pri urtikariji pa je izjemno težko določiti točno diagnozo. Ko se prvič pojavi urtikarija, zdravniki zelo težko vemo, ali gre za eno epizodo akutne reakcije ali bo iz tega nastala kronična bolezen. Predvsem v urgentnih ambulantah bolnike obeh skupin velikokrat obravnavajo enako, kar sicer ni hudo narobe, a če se iz tega razvije kroničen problem, je potrebna drugačna obravnava,« še pove asist. dr. Mihaela Zidarn.
Biološko zdravilo predstavlja nov izziv
Urtikarijo zdravijo z antihistaminiki, ki predstavljajo skupino zdravil, ki zavira histaminske receptorje. Ti so pomembni za nastanek kožnih sprememb, urtik in srbeža. Če zavremo histaminske receptorje, lahko zelo omilimo ali celo popolnoma izboljšamo urtikarijo, če to v nekaj tednih ni dovolj, pa lahko zdravnik odmerek antihistaminikov zviša. »Če tudi povečan odmerek ne pomaga, lahko po zadnjih smernicah uporabimo druga zdravila. To je skupina imunomodulatorjev, skupina zdravil, ki zavira imunski sistem. V zadnjem letu pa pri nas uporabljamo tudi biološka zdravila, ki so nov izziv za nas, zdravnike, in novo upanje za bolnike z urtikarijo,« pove dr. Nada Kecelj Leskovec.
Biološko zdravilo se vzame enkrat na mesec, jemanje pa traja pol leta. Gre za šest terapij, po šestih mesecih pa opazujejo, ali je prišlo do spontane regresije urtikarije. Če se urtikarija ponovi, nadaljujejo zdravljenje. Učinkovitost biološkega zdravila je med 80 in 85 odstotki.
Nobeno zdravilo ne pozdravi urtikarije. Pri kronični koprivnici le obvladujejo simptome in tudi biolško zdravilo ne pozdravi, a zdravniki opažajo, da pri velikem delu bolnikov bolezen spontano izzveni.
|
24-letna Anja urtikarije ne privošči prav nobenemu »Pri meni so se prvi simptomi pojavili v obliki lis na obrazu, ki sprva niso srbele. Kmalu so me začele srbeti, srbež pa se je razvil po vsem telesu. Sama sem opazila, da se je urtikarija pojavil v stresnem obdobju ali pa ko sem stopila v zatohel, vlažen prostor. Gre za neprijetno izkušnjo, sploh takrat, ko se urtike pojavijo na obrazu, saj ga ne morem zakriti. Takrat me ljudje sprašujejo, kaj se dogaja, kaj je z menoj narobe. V takšnem primeru me je sram in sem pod stresom, stres pa vse skupaj še poslabša. Urtikarije ni privoščim prav nobenemu. Srbenje je zelo težko prenašati in zelo vpliva na življenje, saj se ne moreš osrediniti na delo, študij. Ko se pojavijo lise, me srbi po vsem telesu. In srbi me skoraj vsak dan. Če se praskam, srbi še bolj, zato se moram ob pojavu urtik ves čas zadrževati in misliti na to, da se ne praskam. Vedno mi ne uspe in včasih se spraskam do krvi, kar pomeni, da spremembe na koži ostanejo še dlje,« izjemno neprijetno izkušnjo s kronično urtikarijo pojasni študentka Anja |
