Svetovni dan hepatitisov

Avtor: R. M. Z.

28. julija 2015 obeležujemo Svetovni dan hepatitisov, ki ga Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) obeležuje z namenom ozaveščanja o zaščiti pred hepatitisom in vnetju jeter, ki ga povzročajo različni virusi. Hepatitis lahko vodi v odpoved delovanja jeter, raka ali smrt. Med virusi, ki povzročajo hepatitis, so najpogostejši virusi hepatitisa A, B, C, D in E, ki se med seboj razlikujejo po načinu prenosa.

Hepatitisa A in E sta predvsem bolezni potnikov v tropskih in subtropskih območjih, saj se prenašata predvsem z okuženo hrano in vodo. Hepatitisa B in C se prenašata z izpostavljenostjo okuženi krvi, z nezaščitenimi spolnimi odnosi z okuženimi in z okužene matere na novorojenca. Po ocenah naj bi bilo samo s tipom B in C po svetu okuženih okoli 550 milijonov ljudi. Na NIJZ za preprečevanje hepatitisa A priporočajo zaščito s cepljenjem pred potovanjem v endemična področja. Tudi hepatitis B v Sloveniji uspešno preprečujemo s cepljenjem otrok pred vstopom v šolo že od leta 1998. Na voljo je tudi kombinirano cepivo proti hepatitisoma A in B, ki je priporočljivo za vse, ki bi lahko bili izpostavljeni tveganju okužbe (npr. potniki v endemična področja in moški, ki imajo spolne odnose z moškimi).

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) želijo v letošnjem letu izpostaviti predvsem hepatitis C, saj nimamo cepiva, s katerim bi lahko preprečili okužbo, prav tako pa večina okuženih za svojo okužbo sploh ne ve. Zelo je pomembno, da morebitno okužbo s hepatitisom C pravočasno prepoznamo in zdravimo, da ne preide v kronično obliko, ki lahko vodi do ciroze jeter ali raka na jetrih in smrti. Na voljo so zelo učinkovita in bolniku prijazna zdravila. Ravno zaradi tega je za ljudi s povečanim tveganjem za hepatitis C priporočljivo prostovoljno testiranje. 

Virus hepatitisa C se najpogosteje prenaša z okuženo krvjo ali krvnimi pripravki. Samo pri petini okuženih se pojavijo znaki akutnega virusnega hepatitisa, ostali pa nimajo značilnih bolezenskih znakov. Okužba najpogosteje samodejno izzveni pri okuženih otrocih in ljudeh z izraženo klinično sliko akutnega virusnega hepatitisa (zlatenico), pri tistih brez simptomov, pa je verjetnost spontane odstranitve virusa manjša. Le približno tretjina okuženih razvije klinično sliko hepatitisa, ki jih pripelje k zdravniku. V večini teh primerov se virus hepatitisa C razvije v kronično okužbo, pri tretjini kronično obolelih pa se predvidoma razvije v cirozo ali raka jeter. Čas od okužbe do pojava kliničnih simptomov je lahko zelo dolg, saj lahko traja tudi do trideset let, preden se pokažejo klinični znaki hujših motenj v delovanju jeter. Če bolniku odpovejo jetra, je edina možnost za njegovo preživetje presaditev organa.

Razširjenost hepatitisa C in skupine s povečanim tveganjem za okužbo

Pri SZO ocenjujejo, da je na svetu od 130 do 150 milijonov ljudi okuženih z virusom hepatitisa C in da vsako leto umre od 350.000 do 500.000 oseb zaradi bolezni jeter, ki so posledica hepatitisa C. Razširjenost hepatitisa C v Srednji Evropi je ocenjena na 2,9 milijona okuženih ljudi, v vzhodni Evropi na 6,2 milijona okuženih ljudi in v zahodni Evropi na 10 milijonov okuženih ljudi.

V letu 2014 je SZO svetovala testiranje na okužbo s hepatitisom C za posameznike, ki so člani skupin z visoko stopnjo razširjenosti hepatitisa C ali so bili izpostavljeni večjemu tveganju za okužbo. Skupine s povečanim tveganjem za okužbo so: injicirajoči uživalci drog; otroci mater, okuženih z virusom hepatitisa C; osebe, ki imajo spolne partnerje, ki so okuženi z virusom hepatitisa C; osebe, okužene s HIV; moški, ki imajo spolne odnose z moškimi in osebe, ki so si dale narediti tatu ali pirsing.

Podatki o razširjenosti hepatitisa C v Sloveniji

»Podatki o prepoznanih primerih hepatitisa C v Sloveniji se zbirajo na NIJZ. V letu 2014 je bilo prijavljenih 64 novih diagnoz hepatitisa C. Ti podatki podcenjujejo število okuženih. Za nekatere skupine z višjim tveganjem imamo tudi ocene razširjenosti okužb z virusom hepatitisa C, npr. za intravenozne uživalce drog,« je povedala prof. dr. Irena Klavs z NIJZ in dodala: »Med letoma 2009 in 2013 se je razširjenost hepatitisa C med slovenskimi prostovoljno testiranimi uživalci drog, ki so vstopili ali se vrnili v program zdravljenja v okviru centrov za preventivo in zdravljenje uživalcev nedovoljenih drog, gibala od najnižje stopnje v letu 2010 (21,5 %) do najvišje leta 2013 (31,3 %.) Ti odstotki so bili relativno nizki v primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi državami, kjer je bila razširjenost med uživalci drog med letoma 2011 in 2012 med 19 % in 84 %.«

Z raziskavo NIJZ in Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani smo pridobili zanesljivo oceno o razširjenosti hepatitisa C med nosečnicami v letih 1999, 2003, 2009 in 2013. V študiji je bilo anonimno testiranih 31.849 vzorcev, ki so bili vzeti ob testiranju nosečnic za sifilis. Boris Kopilović z NIJZ je povedal: »Razširjenost hepatitisa C med nosečnicami v Sloveniji je relativno nizka. Protitelesa proti virusu hepatitisa C je imelo 0,13 % nosečnic, aktivno okužbo (zaznavna RNA virusa hepatitisa C) pa 0,09 % nosečnic. Zbrani podatki predstavljajo prve zanesljive ocene relativno nizkega bremena hepatitisa C med nosečnicami v Sloveniji in nakazujejo na relativno nizko stopnjo bremena hepatitisa C med splošno populacijo.« V primerjavi z razpoložljivimi podatki ostalih evropskih držav ima Slovenija primerljive podatke z nekaterimi zahodnoevropskimi državami (Velika Britanija 0,2 %, Nizozemska 0,3 %). Določene razlike so se pokazale v primerjavi z nekaterimi državami na jugu Evrope (severna Grčija 1,9 %, Italija 2,4 %) in nekaterimi vzhodnoevropskimi državami (Moldavija, 2,3 %).

Priporočila za testiranje na okužbo z virusom hepatitisa C

NIJZ priporoča prostovoljno testiranje za vse, ki so lahko bili izpostavljeni virusu hepatitisa C. To so predvsem injicirajoči uživalci drog; otroci mater, okuženih z virusom hepatitisa C; osebe, ki imajo spolne partnerje, ki so okuženi z virusom hepatitisa C; osebe, okužene s HIV; moški, ki imajo spolne odnose z moškimi in osebe, ki so si dale narediti tatu ali pirsing.

Če menite, da ste bili izpostavljeni virusu hepatitisa C, se glede testiranja na okužbo z virusom hepatitisa C pogovorite s svojim izbranim zdravnikom. Brezplačno testiranje na okužbo s hepatitisom C in tudi B je dosegljivo na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani vsak ponedeljek med 12.00 in 14.00. Testirana oseba lahko ostane anonimna, saj tam ni potrebno imeti napotnice izbranega zdravnika. prav tako pa ni potrebno imeti kartice zdravstvenega zavarovanja.   

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj