Vpliv zdravil na spomin, zbranost, učenje in na nadzor

Avtor: asis. dr. Andreja Čufar

Ali ste že kdaj imeli občutek, da vaša glava ne dela tako kot običajno, da so vaši možgani počasni pri razmišljanju, se težko osredinjate na določene stvari, pozabljate …? Ste mogoče opazili, da se vam to dogaja, odkar vam je zdravnik predpisal nova zdravila, pa sploh niste pomislili, da gre mogoče za neželen učinek teh zdravil? 

V povezavi z neželenimi učinki zdravil običajno pomislimo na slabost, bruhanje, glavobol, motnje spanja, izpuščaje na koži ali na kaj podobnega. Slabše sposobnosti zbranosti, počasnejšega odzivanja na dražljaje, slabšega pomnjenja ali počasnejšega odločanja pa običajno ne povezujemo z zdravili, čeprav so tudi to lahko neželeni učinki zdravil, ki jih jemljemo.

Med dejavniki, ki v vsakdanjem življenju lahko vplivajo na kognitivne funkcije, je gotovo najpogosteje izpostavljen alkohol; splošno znan je vpliv prepovedanih drog. Le redko pa se zavedamo tudi mogočega vpliva zdravil na naše kognitivne funkcije. Če se tega že zavedamo, pa ta vpliv pričakujemo predvsem pri zdravilih z delovanjem na osrednji živčni sistem, zato smo nanj pri teh zdravilih tudi pozornejši. Vendar pa na naše kognitivne funkcije lahko vplivajo tudi zdravila iz številnih drugih farmakoloških skupin, kot so na primer: antiholinergiki, antihistaminiki, antihipertoniki, antidiabetiki in druga zdravila. Njihov vpliv je lahko posledica posrednega delovanja na nevrotransmiterje osrednjega živčnega sistema, delovanja na metabolne funkcije in na imunski sistem ali drugih učinkov, kot so na primer slabost, bolečine in podobno. 

asist.dr.Andreja Čufar, mag.farm.spec., direktorica Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP)

Vpliv zdravil na kognitivne funkcije pa je odvisen tudi od patofizioloških okoliščin, ki spreminjajo propustnost krvno-možganske bariere, kot so na primer: nekatere sistemske bolezni (sladkorna bolezen, hipertenzija, hiperholesterolemija), vnetna stanja (npr. multipla skleroza), nevrodegenerativne bolezni (alzheimerjeva in parkinsonova bolezen), infekcijske bolezni (HIV, kap, travmatske poškodbe možganov, možganski tumorji). Spremembe v delovanju krvno-možganske bariere pa lahko povzročajo tudi nekatera zdravila, toksini iz okolja in proces staranja sam po sebi. Vsi ti vplivi lahko vodijo do tega, da do možganov pridejo tudi zdravila, za katera je krvno-možganska bariera običajno nepropustna.

Čeprav so regulatorni organi že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja postavili zahteve za merjenje kognitivnih funkcij pri kliničnem vrednotenju novih zdravil, še vedno ostaja nerešen problem pomanjkanja jasnih in splošno sprejetih meril za ugotavljanje kognitivnih funkcij, s katerim se srečujejo proizvajalci in tudi regulatorni organi. Večinoma se namreč vpliv na kognitivne funkcije ugotavlja s pomočjo samoocenitvenih vprašalnikov, ki pa ne dajo objektivne informacije. Kognitivne funkcije pomenijo sposobnost posameznika za obdelavo informacij, vključno s koncentracijo, shranjevanjem in z nadzorom. Če želimo meriti vpliv zdravil na kognitivne funkcije, moramo uporabiti dovolj specifične metode, s katerimi lahko ugotavljamo 1) sposobnost sprejemanja informacij (verbalno, vizualno, slušno učenje), koncentracijo, osredotočenost, pozornost pri sprejemanju; 2) sposobnost shranjevanja informacij (delovni spomin, dolgotrajni spomin, pozabljanje); 3) sposobnost nadzora (sprejemanje odločitev, načrtovanje, prilagodljivost, obvladovanje impulzov). Take metode pa se šele razvijajo. Zato na trg prihajajo nova zdravila, pri katerih so bili sicer natančno preverjeni njihovi neželeni učinki na prebavila, kožo, obtočila, ledvice, jetra in tudi na osrednji živčni sistem. Njihov vpliv na kognitivne funkcije pa zelo verjetno ni bil preverjen enako celovito in sistematično. 

Predvsem pa se pri kliničnih raziskavah pri razvoju novih zdravil premalo pozornosti posveča interakcijam med zdravili, ki lahko vodijo v znaten upad kognitivnih funkcij pri posamezniku. Tako so na primer ugotovili, da sočasno jemanje benzodiazepina (zdravila proti anksioznosti) in antipsihotika podaljša reakcijski čas za okoli 175 ms, kar je več kot 0,1 g/dl alkohola v krvi (zakonska meja za voznike je 0,05 g/dl).

Fotografija (zgoraj): Bigstock

Fotografija (spodaj): Pixabay