Zadnja novica

Dolgotrajna uporaba ZPČ lahko podvoji tveganje za raka želodca

Ko je okužba z bakterijo Helicobacter pylori izkoreninjena in se nato bolniku predpiše dolgotrajna uporaba zaviralcev protonske črpalke (ZPČ), se tveganje za raka želodca več kot podvoji, kažejo izsledki populacijska študija, ki je potekala med prebivalci Hongkonga. 

Zdravje v EU

Vse več Slovencev po zdravje v tujino

Vse več Slovencev po zdravje v tujino

3.12.2014, 19:33 Slavka Brajović Hajdenkumer Zdravje v EU
V letu  po sprejetju evropske direktive o čezmejnem zdravljenju se je izkazalo, da se vse več bolnikov odloča za specialistično ambulantno zdravljenje in nakup zdravil ter medicinskih pripomočkov v tujini.

Čeprav si tam osebnega zdravnika, pediatra,  ginekologa ali pa  zobozdravnika še vedno ne morete  izbrati, podatki  Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije  kažejo, da se je v prvi polovici letošnjega leta za specialistično zdravljenje v tujini, nakup zdravil in medicinskih pripomočkov  odločilo kar 610 bolnikov, v vsem letu 2012 pa je takšne storitve v tujini poiskalo  vsega 57 bolnikov.

Evropska direktiva o pravicah pacientov do čezmejnega zdravljenja je v veljavo stopila 25. oktobra 2013, v domačo zakonodajo pa smo jo vpeljali z interventnim zdravstvenim zakonom. Zdravljenje v tujini sicer ni novost, saj so se slovenski bolniki zanj v določenih primerih odločali tudi pred uveljavitvijo direktive. 


Na sliki dr. Damir Jelušič, ki sodi med najbolj priznane hrvaške implantologe in osebje dentalne klinike. V Dentalni kliniki dr. Jelušič stalno izobraževanje zaposlenih zagotavlja vrhunsko uslugo in zdravljenje po najnovejših smernicah.

Evropska direktiva pa je, da bi povečala transparentnost, zvišala varnost in kakovost obravnav bolnikov ter omogočila razvoj e-zdravja,  tovrstne možnosti zdravljenja še nadgradila. Novost te direktive je namreč možnost zdravljenja ali pregleda v tujini tudi v primerih, ko bi bolnik v Sloveniji lahko prišel do iste storitve v zakonsko določenem času. Ko denimo bolnik dobi napotnico pri osebnem zdravniku, se odloči, kje bo opravil specialistični pregled. Lahko ga opravi v regionalni bolnišnici ali kliničnih centrih v Sloveniji, lahko pa se z napotnico vred odpravi na ta pregled v podoben specialistični center v tujini. V takšnem primeru bolnik stroške zdravstvene storitve pokrije sam, v nadaljevanju pa od zavarovalnic  terja povračilo teh stroškov. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije mu  pokrije stroške zdravstvene storitve le v vrednosti oziroma do višine, ki bi jo za isto storitev pokrilo obvezno zdravstveno zavarovanje v Sloveniji. Če je cena zdravstvene storitve v tujini cenejša kot doma, pa mu zavod povrne dejanski strošek.  V povračilo pa niso zajeti potni in drugi stroški, ki jih ima bolnik pri zdravljenju v tujini.

Čezmejno zdravljenje prej in potem

V tujini so se prek sistema evropske zdravstvene kartice slovenski zavarovanci že pred uveljavitvijo evropske direktive o čezmejnem zdravljenju zdravili, kadar so potrebovali nujne zdravstvene storitve, recimo v primeru poškodbe med smučanjem v Avstriji ali Italiji,  vendar pa te kartice niso in ne morejo uveljavljati v primerih načrtovanega zdravljenja. Tudi zdravljenje, pregledi in preiskave v tujini so bili slovenskim državljanom omogočeni že pred direktivo, pod pogojem, da so bile za bolnika v Sloveniji izčrpane vse možnosti zdravljenja,  ali pa v primeru predolgih čakalnih dob oziroma, če v Sloveniji ni bilo niti enega izvajalca, pri katerem bi bolnik lahko zdravstveno storitev uveljavil pod dopustno čakalno dobo. Bolniki imajo sicer še vedno  pravico do pregleda, preiskave ali zdravljenja v tujini oziroma do povračila stroškov teh storitev, če so v  Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja, s pregledom, preiskavo ali z zdravljenjem v tujini pa je utemeljeno pričakovati ozdravitev,  izboljšanje ali preprečitev nadaljnjega slabšanja zdravstvenega stanja. Bolnik ima v tem  primeru tudi pravico do potnih stroškov in stroškov nastanitve, če je to določeno z odločbo s katero je odobreno takšno zdravljenje oz. pregled ali preiskava v tujini.

Zdravljenje po novem

 Od uveljavitve Evropske direktive o pravicah pacientov do čezmejnega zdravljenja, lani oktobra so se slovenski državljani torej  lahko odpravili tudi po specialistične storitve v tujino. In kot kažejo podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije se je število le teh izrazito povečalo: »V obdobju od 1.1.2014 do 30.6.2014 je ZZZS prejel skupno 610 vlog za povračilo stroškov specialističnega ambulantnega zdravljenja, nakupa zdravil in medicinskih pripomočkov v tujini«  pojasnjuje Klemen Ganziti, direktor  področja za urejanje zavarovanj in mednarodno zdravstveno zavarovanje pri ZZZS. Za te storitve je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije državljanom povrnil 68.423 evrov. V vsem letu 2012 je zavod prejel le 57 vlog za povračilo stroškov specialističnega ambulantnega zdravljenja in v ta namen zavarovanim osebam povrnili 23.234 evrov. Tudi zadnje leto pred uveljavitvijo direktive je bilo takšnih primerov manj: »V letu 2013 smo skupaj prejeli 346 vlog in povrnili 46.756 evrov«, dodaja Klemen Ganziti. Na zavodu ugotavljajo, da so se slovenski državljani v tujino najpogosteje odpravili na EMG (elektromiografija), operacije na ožilju in preglede pri specialistih ortopedih  in oftalmologih. Največ storitev pa so slovenski bolniki  poiskali pri sosedih: kar 65% se jih je odločilo za storitve na Hrvaškem, 16% v Avstriji in 14% v Italiji. Po izkušnjah Slovenskega  združenja bolnikov z Limfomom in levkemijo L&L se hemato – onkološki bolniki za preiskave v tujini praviloma ne odločajo: » Primera zdravljenja v tujini za hemato-onkološke še ne poznam. Razlog vidim v tem, da je strokovna obravnava hemato-onkoloških bolnikov v Sloveniji dobra, dostopnost do diagnostike, zdravljenja in novih inovativnih zdravil tudi, kar zagotovo vpliva na to, da ti bolniki ne iščejo možnosti osnovnega zdravljenja v tujini. Med hematološkimi bolniki je tudi skupina tistih, ki zbolijo za akutnimi levkemijami, kjer zaradi nujnosti takojšnjega agresivnega zdravljenja, ko vsak dan šteje, tudi ni mogoče iskati in pravočasno organizirati zdravljenja v tujini, poleg tega bi bolniki prevoz v tujino težko prenesli« pojasnjuje Kristina Modic.

Omejitve zdravljenja v tujini

 Če lahko slovenski državljani po uvedbi  evropske direktive o čezmejnem zdravljenju v tujini opravimo specialistično ambulantno zdravljenje, pa si tam ne moremo izbrati osebnega zdravnika, pediatra, ginekologa ali pa zobozdravnika oziroma njihovih zdravstvenih storitev ne moremo uveljaviti skladno  z direktivo. Ta namreč  ne zajema zdravstvenih  storitev na primarni ravni, prav tako pa tudi ne dolgotrajne oskrbe, presaditve organov, presejalnih programov,  medicinskih pripomočkov za nego in rehabilitacijo  na domu,  sobivanje staršev in bolnih otrok v bolnišnici ter pomoči šolanega psa vodiča za slepe in slabovidne.   

Po zdravje v Slovenijo

 Evropska direktiva o pravicah pacientov do čezmejnega zdravljenja  tudi drugim državljanom Evropske unije pod enakimi pogoji, kot jih imajo slovenski pri zdravljenju v tujini, omogoča, da specialistično ambulantno zdravljenje opravijo v Sloveniji in pri nas nakupijo tudi zdravila in medicinske pripomočke. Izvajalci zdravstvenih  storitev v Sloveniji o številu tujih bolnikov, njihovem državljanstvu, zavarovanju,  opravljenih zdravstvenih  storitvah ter stroških poročajo Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje. V zadnjih treh mesecih minulega leta, torej v obdobju po uveljavitvi direktive, je bilo na specialističnem ambulantnem zdravljenju v Sloveniji okoli 30 tujih državljanov. Čeprav podatkov za letošnje leto na inštitutu še nimajo, Mitja Vrdelja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje pričakuje, da bo številka v letu 2014  bistveno višja, saj so ljudje čedalje bolje informirani o svojih pravicah.

Spletno mesto uporablja piškotke, da lahko razločujemo med obiskovalci in izboljšujemo delovanje strani. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.