Avtor: R. M. Z.
Kako se prehranjujemo, ima vpliv na naše duševno zdravje. Ko so ljudje s hudo obliko depresije začeli upoštevati smernice, ki jih predpisuje mediteranski način prehranjevanja, se je pri njih bistveno zmanjšala resnost simptomov, ti blagodejni učinki pa so se kazali do šest mesecev.
V eni prvih randomiziranih kontroliranih študij, ki je preučevala učinke mediteranske prehrane, dopolnjene z ribjim oljem pri ljudeh z resno obliko depresije, so raziskovalci ugotovili, da je prehrana povezana olajšanjem simptomov depresije. Čeprav se je pri obeh skupinah, intervencijski in kontrolni, pokazalo izboljšanje duševnega stanja, se je pri tistih, ki so uživalimediteransko prehrano pokazalo največje zmanjšanje (45-odstotno) v resnosti oblike njihove depresije v primerjavi s kontrolno skupino, kjer je ta delež znašal 27 odstotkov, je za Medscape povedala dr. Natalie Parletta, raziskovalka na centru Center for Population Health Research, ki deluje pod okriljem University South Australia v avstralski Adelaidi.
Študija je bila objavljena v decembrski spletni izdaji revije Nutritional Neuroscience.
Dodatek ribjega olja brez učinka
Populacijske raziskave so že razkrile povezavo med načinom prehranjevanja in depresijo. Avstralska študija je šele druga randomizirana kontrolirana študija, ki je preučevala učinke mediteranske prehrane na ljudi z resno obliko depresije. Prva študija, ki je bila objavljena v začetku leta v reviji BMC Medicine, je vključevala bolnike z zmerno do hudo obliko depresije. Izsledki so potrdili povezavo med pomembnim izboljšanjem simptomov depresije in mediteransko prehrano. Se pa je študija zaključila hitro, po komaj treh mesecih, udeleženci pa med drugim nkiso uživali dopolnilne prehrane z ribjim oljem.
Da bi lahko natančneje preiskali vpliv mediteranskega načina prehranjevanja na duševno zdravje in kvaliteto življenja ljudi s hudo obliko depresije, so v avstralsko študijo raziskovalci vključili 152 odraslih oseb, starih med 18 do 65 let (105 žensk in 47 moških). Med njimi jih je 38 odstotkov poročalo o diagnozi depresije, medtem ko jih je 36 odstotkov jemalo antidepresive.
Raziskovalci so udeležencem naključno predpisali ali tradicionalno mediteransko prehrano (75 osebam) ali tradicionalno mediteransko prehrano z dodatnim ribjim oljem ali nadzorovanim posredovanjem (77 osebam).
Ob zavezanosti mediteranski prehrani so nekateri sodelovali v začetnih prehranskih posvetovanjih in delavnicah skupinskega kuhanja, kjer so spoznali enostavne recepte, ki so vključevali cenovno dostopne sestavine in sestavine, ki so jih odnesli domov za pripravo receptov.
Nadzorovano posredovanje je vključevalo redna srečanja, ki so vključevala družabne aktivnosti (družabne igre, knjižne klube, deljenje fotografij). Udeleženci so bili deležni manjših prigrizkov (piškoti, omake, sir, krekerji, kava, čaj, sok ali voda).
Raziskovalci so udeležence na osnovi zanesljivih in preverjenih metod ocenili ob začetku študije, po treh in šestih mesecih. Ugotovili so, da je mediteranska dieta povezana z nižjo stopnjo anksioznosti in z izboljšanjem na področju soočanja z vsakodnevnimi izzivi in splošno kakovostjo življenja. Dr. Parletta pa je dodala, da je presenečena ob ugotovitvi, da dodatki ribjega olja niso imeli bistvenega učinka na resnost depresijo. “Želeli smo povečati te vrednosti, saj je pretekla študija pokazala, da so ravni omega-3 maščobnih kislin zelo nizke v primerjavi z nacionalnim pobprečjem,” je pojasnila.
Raziskovalci so ugotovili tudi, da obstaja povezava med različnimi skupinami hrane in duševnim zdravjem. Na primer: uživanje zelenjave je povezano z manjšo stopnjo stresa in bolj pozitivno naravnanim čustvovanjem, uživanje sadja pa z manjšo stopnjo anksioznostjo ter bolj pozitivnimi čustvi in medčloveškimi odnosi. Uživanje različnih vrst zelenjave in sadja je tudi vplivalo na duševno počutje. Z uživanjem tradicionalne mediteranske prehrane je pri udeležencih upadla pogostost hranjenja zunaj pripravljene hrane in nezdravih prigrizkov. So pa k izboljšanju duševnega stanja udeležencev vplivali tudi družabni stiki, ki so jih gojili..
“Mediteranska prehrana je več kot le hrana, je življenjski slog. Udeleženci so skupaj pripravljali in jedli obroke vsaka dva tedna. Kuharske delavnice so bile najbolj priljubljene od vseh delavnic v naši pilotni študiji,” je povedala dr. Parletta. Tudi kontrolna skupina se je vsaka dva tedna srečala zaradi družabnih aktivnosti.
Ima pa študija kar nekaj pomanjkljivosti oziroma omejitev, med drugimi tudi visok delež izpada. Nekateri udeleženci so se namreč študiji pridružili le zaradi kuharskih tečajev in so bili razočarani, ker v njih niso sodelovali. Od 156 primernih udeležencev jih je 95 zdržalo do trimesečnega ocenjevalnega obdobja, 85 pa do šestmesečnega.
Dr. Parletta je še dodala, da medicinska skupnost le počasi prepoznava, kakšne vse vloge lahko igrajo prehranske intervencije v izboljšanju duševnega zdravja.
Foto: Bigstock
