Zdravi na poti – potovalna lekarna za poletna potovanja

Dopust je pošteno prigaran čas, in če ga želimo dobro izkoristiti, je prav, da se na pot (kamor koli smo se že namenili) dobro pripravimo. Kaj to pomeni? Najprej poglejmo, kakšne so na naši ciljni destinaciji razmere – od dostopnosti zdravstvene oskrbe do higienskih razmer in mogočih bolezni.

Ko se znajdemo v precej drugačnem okolju – druga hrana, klima, higienski pogoji, je tveganje za pojav driske še veliko večje. Foto: Bigstock

Skladno s tem predhodno uredimo potrebna cepljenja (o tem imajo največ podatkov v ambulanti za potnike na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, NIJZ) in Zavodu za zdravstveno zavarovanje (v državah EU zadošča Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja, če potujemo kam dlje, pa svetujemo zavarovanje z asistenco v tujini). 

Nato pa se lotimo priprave potovalne lekarne. V njej gotovo ne smejo manjkati zdravila, ki jih redno uporabljamo. In seveda zdravila in pripomočki za lajšanje manjših zdravstvenih težav, ki se na poti rade pojavijo:

  • potovalna slabost;
  • zaprtje (odvajalo) ali driska (probiotik, rehidracijska sol, antisekretorna zdravila, medicinsko oglje);
  • alergije (antihistaminik);
  • boleče žrelo ali hripav glas (pastile ali pršilo za grlo)
  • želodčne težave, kot sta zgaga, dispepsija (antacid ali druga zdravila za želodec);
  • manjše rane (antiseptik za čiščenje rane, gaze, obliži, povoj, obliži za žulje);
  • termometer, zlasti če potujemo z manjšimi otroki

Poleti in pozimi je treba poskrbeti tudi za zaščito pred soncem. Glede na tip kože in polt izberemo ustrezni izdelek s primernim zaščitnim faktorjem, ki naj bo vsaj 30 in naj ščiti pred sončnimi žarki UV A in UV B. Zvečer, po umivanju, nam bo koža hvaležna, če jo namažemo z negovalnim in vlažilnim losjonom. V poletnem času priporočamo tudi repelente. To so izdelki, ki naneseni na kožo ali oblačila s svojim vonjem odganjajo mrčes. Klopi, komarji in drugi insekti namreč prinašajo velika tveganja. Sam pik lahko povzroči neprijetne alergije in bolečino, poleg tega pa so tudi prenašalci povzročiteljev težkih bolezni, kot npr. borelioza, mrzlica itn. 

Kronični bolniki na poti 

Za kronične bolnike ni ovir; na pot se je treba le primerno pripraviti. Vsa zdravila je treba vzeti s seboj, in to v ustreznih količinah (torej z malo rezerve). Za določena zdravila je priporočljivo imeti s seboj tudi zdravniško potrdilo ali kopijo recepta, zlasti če gre za večjo količino zdravila. Zakonodaja namreč omejuje prenos zdravila čez mejo, pri čemer mora biti zelo jasno, da gre za zdravila za osebno uporabo. Večino zdravil shranjujemo na sobni temperaturi do 25 stopinj, nekatera zdravila pa je treba hraniti na hladnem (2–8 stopinj). Za ta svetujemo, da si uporabnik kupi posebno hladilno torbico, ki ima ustrezno pregrajeno mesto za hladilno telo in zdravila, oziroma torbico, ki nekaj ur vzdržuje ustrezno temperaturo.

Zdravil ne shranjujemo skupaj s hrano, priporočljiva kartica zdravil

Zdravil ne shranjujemo skupaj s hrano, zato običajne hladilne torbe za zdravila niso primerne. Opozorila bi še, da je treba zdravila hraniti zunaj dosega otrok (babice in dedki gredo pogosto na dopust z vnuki). V veliko slovenskih lekarnah pacientom izdelamo osebno kartico zdravil. Za kronične bolnike je to izjemno dobrodošel dokument. To je pregled vseh uporabljanih zdravil – z zaščitenimi imeni in nelastniškimi imeni ter z navodili za uporabo.  Ob nezgodi ali poslabšanju zdravstvenega stanja bo osebna kartica zdravil zdravstvenim delavcem in torej tudi našemu popotniku v veliko pomoč. 

Prebavne težave

Menjava okolja je lahko že dovolj, da se pri veliko ljudeh pojavijo prebavne težave. Nekateri se spoprijemajo z zaprtjem, drugi z drisko. Ko se znajdemo v precej drugačnem okolju – druga hrana, klima, higienski pogoji, je tveganje za pojav driske še veliko večje. Zaprtje je bolj neprijetno in ne prinaša nekega tveganja. Pomagamo si lahko z odvajali v obliki svečk, tablet, sirupov, čaja ali praška. Preveriti je treba, kdaj nastopi učinek, da si ne nakopljemo dodatnih težav. Pri driski je treba ukrepati čim prej. Najpogostejši povzročitelji driske v našem okolju so virusi, v bolj eksotičnih krajih pa tudi bakterije in paraziti. Najpomembnejši ukrep pri driski  je rehidracija – to je nadomeščanje tekočine in soli. Sočasno svetujemo tudi uporabo probiotika. Dokazano je, da hitro ukrepanje bistveno skrajša čas bolezni. Ob zastrupitvah se lahko doda še aktivno oglje, če gre za hujšo drisko, povzročeno z bakterijami, pa bo potreben antibiotik. Tega seveda predpiše zdravnik. 

Povišana telesna temperatura

Povišana telesna temperatura je lahko spremljajoč simptom driske, predvsem zaradi dehidriranosti (zlasti pri otrocih). Lahko pa se pojavi zaradi druge okužbe, tudi zaradi pretirane izpostavljenosti soncu. Vročino nižamo z zdravili, ki jih imenujemo antipiretiki. Najmanj tvegamo, če je to paracetamol, lahko pa tudi acetilsalicilna kislina ali nesteroidna protivnetna zdravila, kot je naproksen ali ibuprofen. Vsa omenjena zdravila so na voljo v naših lekarnah brez recepta, so pa v obliki tablet, praškov pa tudi svečk in sirupov.

Glavobol

Pogosto se na potovanju, tudi zaradi dehidriranosti ali izpostavljenosti soncu in vetru, pojavi glavobol. Večji fizični napori lahko povzročijo bolečine v mišicah in sklepih. Blažjo in srednje močno bolečino lahko lajšamo sami, in sicer z zdravili – analgetiki. Gre za iste učinkovine, ki tudi znižujejo povišano telesno temperaturo, torej paracetamol, acetilsalicilna kislina, nesteroidna protivnetna zdravila. Pri močnejšem glavobolu nekaterim odlično pomagajo tudi zdravila, ki vsebujejo več učinkovin; imenujemo jih kombinirani analgetiki. 

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj