Lekarne res ne spoštujejo predpisov o javnem naročanju?

Nabava zdravil pri nas je strogo regulirana in lahko za vzor številnim državam. Foto: Bigstock

Pomurske lekarne naj ne bi spoštovale predpisov o javnem naročanju, ampak za nakup zdravil in naročanje storitev sklepale neposredne pogodbe. Tako vsaj trdijo tamkajšnji lokalni politiki. Neumnost brez primere, primerna izobrazbi in razgledanosti občinskih svetnikov ali nekaj, na kar bi res morali postati pozorni – tako stroka kot javnost? Slovenija sicer spada med države z najstrožjo zakonsko regulativo na tem področju.

»V vseh 24-ih slovenskih javnih lekarniških zavodih še nobena škatlica zdravila ni bila uspešno nabavljena preko javnega naročila. Naša država ima strogo reguliran sistem cen zdravil, ki se financirajo iz javnih sredstev. V Sloveniji zavarovanci zdravila plačujemo neposredno z osnovnim zdravstvenim zavarovanjem (ZZZS) in dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem, ki ga lahko sklenemo pri različnih zavarovalnicah. Slednje, v skladu z zakonodajo, poravnavajo izdatke za zdravila neposredno lekarnam,« opisuje predsednik Sindikata farmacevtov Slovenije (Sifarm) Damir Domjan.

ZZZS se s proizvajalci pogaja za cene vseh zdravil skozi vse leto za vse lekarne (zasebne in javne zavode) in ima kot plačnik absolutno izhodišče oblikovanja nabavnih cen za zdravila. Nenazadnje ZZZS določa enotno slovensko nabavno ceno zdravil, po kateri vse lekarne nabavljajo zdravila od veledrogerij in jih  »prodajajo« oz. bolje rečeno prefakturirajo po nabavni ceni s 30 dnevnim plačilnim rokom porabniku v imenu zavarovancev, torej ZZZS. Domjan dodaja, da so postopki javnega naročanja namenjeni zagotavljanju gospodarne, učinkovite in transparentne porabe javnih sredstev, kar verjetno Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) in ZZZS s svojimi aktivnostmi na področju cen zdravil tudi izvajata.

»Plačnik oz. porabnik v imenu zavarovancev ZZZS s svojimi mehanizmi torej zelo dobro in učinkovito skrbi za nizke cene zdravil v Sloveniji. Imamo Zakon o zdravilih in Zakon o lekarniški dejavnosti, dodana vrednost oz. plačilo za izvajanje lekarniške dejavnosti pa je obvladovana z reguliranim storitvenim sistemom. Občine za svoje občane organizirajo primarno zdravstveno dejavnost (del slednje je tudi lekarniška dejavnost) z ustanavljanjem javnih lekarniških zavodov ali podeljevanjem koncesij in so ustanoviteljice javnih lekarniških zavodov. Dejstvo je, da do danes iz občinskih proračunov za izvajanje lekarniške dejavnosti nikoli ni bilo potrebnih nobenih finančnih sredstev,« meni predsednik Sifarma, ki od ustanoviteljev pričakuje, da svoje napore vlagajo v aktivnosti za spremembo zakonodaje, ki bi javnim lekarniškim zavodom omogočila zakonito poslovanje in s tem trajnostno kvalitetno preskrbo občanov z zdravili.

»Slovenija je zaenkrat pravna država, v kateri bi se morala neskladja z zakonodajo obravnavati na za to pristojnih institucijah, ne pa z javnim linčem, zavajanjem in šikaniranjem, kot se s strani Mestne občine Murska Sobota to počne že nekaj let. Menim, da gre za nesmiselno samooklicano lekarniško vojno oz. ofenzivo murskosoboške občine. Upamo si trditi, da trenutno vsi skupaj, zasebniki in Javni zavod Pomurske lekarne, v pomurskem prostoru opravljamo javno lekarniško službo na visokem nivoju, tako kot v vseh ostalih delih Slovenije, in želimo ter si na vso moč tudi prizadevamo, da tako tudi ostane,« je zaključil Domjan.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj