Zdravje na tujem: pravočasno zberite informacije

Avtor: Tjaša Lampret

Pogosto se pred odhodom v tujino znajdemo v časovni stiski: delovne in osebne obveznosti se »nenadoma nakopičijo«, dnevi hitijo mimo in kaj hitro se lahko zgodi, da tik pred zdajci ugotovimo, da nam, kot radi rečemo, teče voda v grlo in da nimamo urejeno še »tega in onega«. 

Zato si ob načrtovanju poti v tujino vedno in pravočasno pripravimo seznam nujnih opravil, na seznamu pa ne smejo manjkati potrebne infomacije, ki so povezane z našim zdravstvenimi zavarovanjem na tujem.

Poskrbeti moramo, da je urejeno zdravstveno zavarovanje doma in preveriti, kako ravnati, če bi – tega si sicer nihče ne želi – v tujini potrebovali zdravniško pomoč ter do kakšnih zdravstvenih storitev smo iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji upravičeni med potovanjem in bivanjem v tujini. In naj vas ne zavede, da ob potovanju v države Evropske unije ne potrebujete predhodnega zbiranja informacij, češ, da je »povsod enako«. Ne, to namreč ne drži.

Med EU državami se pravice razlikujejo

Kot zavarovance poučijo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, lahko zavarovana oseba uveljavlja pravice do zdravstvenih storitev v tujini v skladu z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in Pravili o obveznem zdravstvenem zavarovanju oziroma v skladu z evropskim pravnim redom in predpisi, ki veljajo za države članice EU ter meddržavnimi sporazumi o socialnem zavarovanju, ki jih ima Slovenija sklenjena z Republiko Makedonijo, Bosno in Hercegovino, Republiko Srbijo, Črno goro in Avstralijo.

Tudi če potujete v države EU, ne predvidevajte, da vam pripadajo enake pravice, kot jih uživate doma. Če morate jemati na recept predpisano zdravilo, se prepričajte, kako je z izdajo zdravila na recept v tujini.

Zdravstveni sistemi in sistemi socialnega varstva se namreč med državami EU razlikujejo. V nekaterih državah boste morda morali že pri zdravniku ali v bolnišnici plačati za zdravstvene storitve, medtem ko je v drugih to urejeno drugače. Informacije o zdravstvenem sistemu države, ki jo želite obiskati, lahko poiščete na spletu, pri nacionalnem zavodu za zdravstveno zavarovanje, nacionalni kontaktni točki ali z aplikacijo za evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja za pametni telefon.

Zdravila na recept: kaj gre lahko narobe in na kaj pazite

Znano je, da se tudi znotraj meja Evropske unije nacionalni zdravstveni sistemi razlikujejo. Zdravila brez zdravniškega recepta je mogoče brez težav kupiti v vseh državah EU, bolj zapleteno pa je, če morate jemati na recept predpisano zdravilo. Zato se raje pred odhodom prepričajte, kako je z izdajo vašega zdravila na recept v tujini.  

Recept, ki ga napiše zdravnik v matični državi, velja v vseh državah EU. Toda zdravila, predpisana v eni državi, morda niso na voljo v drugi ali pa imajo drugačno ime. Svojega zdravnika zaprosite, naj vam napiše »čezmejni recept«, tj. recept, ki ga lahko uporabite v drugi državi EU, svetujejo na spletni strani Evropske unije, saj v drugi državi, tudi v EU, nekatera zdravila morda nimajo dovoljenja za promet ali niso na voljo.

Ni potrebno, da zdravnik zdravilo, ki bo izdano v lekarni v drugi državi, predpiše na posebnem obrazcu.  Pravila o čezmejnih receptih določajo samo podatke, ki jih mora vsebovati recept, ne pa tudi posebnega obrazca. V večini primerov recepti matične države že vsebujejo dovolj podatkov, da jih je mogoče uporabiti tudi v drugi državi EU.

Recept mora vsebovati najmanj naslednje informacije:

– podatke o bolniku: priimek in ime (izpisana v celoti) in datum rojstva

– datum izdaje recepta

– podatke o zdravniku, ki predpiše zdravilo: priimek in ime (izpisana v celoti), poklicna kvalifikacija, kontaktni podatki, naslov kraja dela (tudi država) in podpis (lastnoročni ali digitalni)

– podatke o predpisanem zdravilu: splošno ime zdravila (in ne blagovna znamka, ki je v drugi državi lahko druga), oblika (tableta, raztopina itd.), količina, učinek in odmerek.

Zakaj je pomembno splošno ime zdravila

Zdravilo, ki se prodaja v eni državi EU, morebiti ni na voljo v drugi državi EU ali pa se prodaja pod drugim lastniškim imenom.  Ko vam zdravnik predpiše recept, ki ga nameravate uporabiti v drugi državi EU, mora recept, če le mogoče, vsebovati splošno ime zdravila. V vsakem primeru preverite – ne glede na to, ali boste recept uporabljali v tujini ali pa ste ga dobili v tujini in ga boste morali uporabiti tudi doma -, ali je zdravnik na recept vpisal vse potrebne podatke. Samo tako bodo v lekarni v drugi državi EU razumeli recept in pravilno prepoznali predpisano zdravilo in odmerek.

Za izdajo zdravil na recept veljajo predpisi države, v kateri izdajo zdravilo. To pomeni, da bo lekarniški farmacevt zdravilo izdal po nacionalnih predpisih – in vam na primer ne bo odobril istega števila dnevnih odmerkov.

Konkretne zadrege ob izdaji zdravil na recept

Primer 1: ženski je zdravnik pred 21 dnevi predpisal zdravilo, ki ga želim kupiti v lekarni na Češkem, kjer je na počitnicah. V češki lekarni ji zdravila ne morejo izdati, ker je treba zdravilo izdati v 14 dneh po tem, ko ga predpiše zdravnik. Sliši se nenavadno, ampak v češki lekarni imajo prav.

Evropska direktiva o pravicah pacientov namreč določa, da morajo biti zdravila izdana v skladu z nacionalnimi predpisi. Na Češkem morajo biti zdravila izdana v 14 dneh. Torej po češkem zakonu recept ni več veljaven in lekarni ni treba izdati zdravila.

Primer 2: Zdravnik v Združenem kraljestvu je bolniku predpisal posebno zdravilo za diabetes. Na počitnicah v Franciji je bolnik v lekarni izvedel, da se to zdravilo v Franciji ne prodaja.

Res je mogoče, da vsa zdravila niso na voljo v vseh državah EU, morda pa se prodaja pod drugim lastniškim imenom.  Zato naj – če je to mogoče – zdravnik na recept, ki bo uporabljen v drugi državi EU napiše splošno ime zdravila. Farmacevt v drugi državi EU bo nato lahko izdal enakovredno zdravilo. Pred odhodom v tujino pa je mogoče pri nacionalni kontaktni točki za čezmejno zdravstveno varstvo preveriti, ali je zdravilo na voljo v drugih državah EU.

Za vsak primer na tuje s tiskano različico recepta

V primeru, da vam je zdravnik izdal e-recept, ki ga boste potrebovali tudi v drugi državi EU, za vsak primer zaprosite še za tiskano različico recepta, saj namreč ni nujno, da v drugih državah priznavajo e-recept.

Državljani EU, ki imajo evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja, so upravičeni do ustreznega zdravljenja, pri čemer imajo enake pravice do zdravstvenega varstva kot zavarovanci v tej državi.  

Plačati ali ne plačati za zdravilo?

Enostavneje rečeno: za zdravilo na recept v nekaterih državah EU morebiti ne boste plačali, v drugih boste zanj le doplačali, ponekod pa bo morda potrebno takoj in v celoti plačati znesek za zdravilo na recept. In to ne glede na to, da ga v domači državi prejmete brezplačno. Tisti, ki so upravičeni do povračila, lahko po vrnitvi domov zanj zaprosijo pri svojem zavodu za zdravstveno zavarovanje. Sicer pa je plačilo stroškov odvisno tako od vašega zdravstvenega zavarovanja kot tudi pravil države EU, v kateri so izdali zdravilo.

V določenih primerih bo potrebno v lekarni najverjetneje v celoti plačati znesek zdravila. Vsekakor to velja v primeru, če se zavarovanci v tujino odpravijo brez evropske kartice zdravstvenega zavarovanja oziroma so jo pozabili doma. Ob plačilu zdravila mora lekarna izdati potrdilo, ob vrnitvi v matično državo pa zavarovanci pri svoji zavarovalnici oz. zavodu za zavarovanje vložijo zahtevek za povračilo stroškov. Se pa predpisi o povračilu stroškov med državami zelo razlikujejo.

Najverjetneje bo za zdravilo na recept potrebno plačati tudi, če ste zavarovani z zavarovanjem za tujino pri zasebni zavarovalnici ali imate recept iz druge države EU (čezmejni recept).

Koristen je podatek, da evropska kartica zdravstvenega zavarovanja velja samo pri zdravnikih ali v bolnišnicah, ki so vključeni v sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja, medtem ko zasebnih zdravstvenih storitev ne krije.

Včasih ne gre vse po predpisih…

Poleti se je naša 5-članska družina – tako kot vsako leto – odpravila na dopust. Raziskujemo grške otoke in tako je letos na vrsto prišel Rodos. Z ženo imava tri otroke; najstarejši je star 9 let, srednji 7 let, najmlajši pa 1,5 leta. Prav najmlajši je letos med dopustom dobil visoko vročino, ki kar ni hotela izginiti, in to več dni, spremljala pa jo je huda driska, zaradi katere se je dojenčku na ritki pojavila tudi močna alergija.

V hotelu smo vprašali, kako priti do zdravnika, ker se otrokovo stanje ne izboljša. Dejali so, da ga bodo poklicali in da bo prišel kar v sobo. In res, po dobri uri je potrkal na vrata, opravil pregled, zanj računal 120 EUR in predpisal recept, na podlagi katerega smo v lekarni prevzeli potrebna zdravila, za kar smo odšteli 80 EUR, skupaj torej 200 EUR.

Ko smo se vrnili domov, smo se odpravili na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, na katerem smo izpolnili vlogo za povračilo stroškov, saj smo imeli evropsko zdravstveno kartico. Uslužbenka je vlogo sprejela in dejala, da jo bodo morali s priloženo dokumentacijo na posebnem obrazcu poslati v Grčijo, hkrati pa je dodala, da se Grki ne odzivajo in da reševanje takih primerov traja tudi po več let. Zdaj sta minila že dobra dva meseca in res – nobenega odziva. V Grčijo bodo poslali urgenco, a dvomim, da bo kaj zalegla. Uslužbenka na zavodu nam je še povedala, da je zadnji njihov primer v povezavi z Grčijo trajal tri leta in da so starši dobili povrnjen samo skromni del sredstev.

Sprašujemo se, kak smisel ima evropska kartica, če je ne moreš koristiti oz. če postopek traja tako dolgo, da na vračilo denarja z leti že pozabiš. V stiski daš za otroka ves denar, potem pa ga nikoli več ne dobiš nazaj …

T.P., podatke hranimo v uredništvu

Foto: Bigstock

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj