Avtor: R. M. Z.
Raziskava Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji (HBSC 2014) je pokazala, da slovenski mladostniki, stari 11, 13 in 15 let, vse pogosteje redno zajtrkujejo, prav tako pa je vse manj tistih, ki prepogosto uživajo sladkane pijače. Omenjena raziskava HBSC poteka pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije, sofinancira pa jo Ministrstvo za zdravje.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), kjer so raziskavo izvedli že četrtič zapored, so tudi zaznali, da se je prvič po letu 2010 zmanjšal delež čezmerno hranjenih in debelih mladostnikov. Je pa zaskrbljujoče, da je zelenjava še vedno nepriljubljena in da malo več kot tretjina mladostnikov pije energijske pijače.
Redni zajtrki
Kot je pokazala raziskava HBSC, vsak dan med šolskimi dnevi redno zajtrkuje 45,1 % mladostnikov, kar je več kot so z raziskavo ugotovili v letu 2002 (39,4 %). »Še vedno pa mladostniki od vseh obrokov najpogosteje izpuščajo prav zajtrk, kar lahko pojasnimo z dobro dostopnostjo do šolske malice, ki pa je v mnogih primerih prezgodnja ali preobilna. S starostjo mladostnikov opuščanje zajtrka narašča in je pogostejše med dekleti,« ugotavlja mag. Matej Gregorič z NIJZ in dodaja: »V Sloveniji imamo uzakonjen zelo dober sistem organizirane šolske prehrane, v okviru katerega so učencem na voljo tudi do štirje obroki na dan, vendar se le malo otrok odloča za zajtrk v šoli. Poletje ali začetek novega šolskega leta sta lahko priložnost, da zajtrkovanje postane skupen družinski obrok in da to preide v trajno navado. V veliko podporo temu bo tudi jesenski dogodek v šolah in vrtcih, ki bo temeljil na oživitvi tradicionalnega slovenskega zajtrka.«
Pogosti in manjši dnevni obroki hrane, še zlasti pa zajtrk, izboljšajo umske sposobnosti, povečajo občutek sitosti, zmanjšajo možnost prenajedanja, znižajo vsebnost maščob v krvi in ugodno vplivajo na krvni sladkor ter zmanjšujejo verjetnost pomanjkanja nekaterih pomembnih hranil v prehrani. Pitje sladkanih pijač (brezalkoholne negazirane/gazirane pijače, ki imajo dodan sladkor) upada, a jih vsaj enkrat dnevno uživa približno četrtina mladostnikov. Pitje sladkanih pijač narašča s starostjo in je bolj razširjeno med fanti. »Avtomati z nezdravo hrano in sladkanimi pijačami so bili sicer iz šolskih okoljih odpravljeni, a so ti izdelki še vedno preveč dostopni mladostnikom in so pretirano oglaševana kategorija,« opozarja mag. Matej Gregorič in zato tudi NIJZ v sodelovanju z drugimi strokovnjaki in ministrstvom za zdravje pripravlja smernice za oblikovanje pravil za zaščito otrok pred oglaševanjem živil, katerih pogosto uživanje ni primerno. Prav tako bo NIJZ v okviru Slovenske mreže zdravih šol v prihodnjemu šolskemu letu večji poudarek namenil pitju vode in vsebinam prehrane nasploh.
Pogosto uživanje sladkanih pijač lahko moti mehanizem uravnavanja sitosti, vpliva na povečan energijski vnos in slabšo prehransko vrednost zaužite hrane, povečuje tveganje za razvoj debelosti, sladkorne bolezni, kariesa in srčno-žilnih obolenj. V raziskavi HBSC je NIJZ prvič pridobil pridobili tudi podatke o uživanju energijskih pijač pri mladostnikih v Sloveniji. Različno pogosto jih pije več kot tretjina (36,3 %), pri čemer je delež fantov pomembno višji kot delež deklet. Pitje narašča s starostjo, saj v skupini 15-letnikov energijske pijače uživa že skoraj vsak drugi mladostnik. »Opažamo, da je oglaševanje energijskih pijač, z zgodbami o uspehu na adrenalinskih športnih področjih, ciljano usmerjeno prav k mladostnikom. Ti pitju energijskih pijač pogosto pridružijo tudi druga tvegana vedenja (npr. alkohol, tobak), kar je zaskrbljujoče,« opozarja Urška Blaznik z NIJZ. Kofein je ena od najbolj pogosto zaužitih psihoaktivnih snovi (kava, pravi čaj, kakav, ledeni čaji, kole). Redno uživanje energijskih pijač, ki vsebujejo bistveno višje koncentracije kofeina, pri mladostnikih škodljivo vpliva tudi na kakovost in dolžino spanja, kar lahko vodi v večje težave s spanjem v odrasli dobi.
Mladostniki imajo raje sadje kot zelenjavo
Le pri mlajših mladostnikih, predvsem fantih, se povečuje redno uživanje sadja in zelenjave, kar je spodbudno. Sicer pa malo več kot tretjina mladostnikov (39,4 %) vsak dan uživa sadje, a le petina (26,9 %) jih vsak dan uživa zelenjavo, pri čemer je tako uživanje sadja kot zelenjave pogostejše med dekleti. Uživanje sadja in zelenjave s starostjo mladostnikov upada. »Na osnovi dobrih izkušenj pilotnega projekta Jabolko v šoli je Slovenija izhajala tudi pri uvedbi ukrepa EU Sheme šolskega sadja in zelenjave v šolskem letu 2009/2010.
Glede na dobre izkušnje shem v tujini, bi bilo dobro razširiti ukrep na vse slovenske šole, večji poudarek pa bi v prihodnje morali dati predvsem zelenjavi,« svetuje Vida Fajdiga Turk z NIJZ in predstavi dosedanje analize: »Pregled šolskih shem, ki v svojih programih spodbujajo uživanje sadja in zelenjave, je pokazal, da se povečujeta tako znanje kot uživanje sadja in zelenjave med otroki in mladostniki, ki so vključeni v take programe. Še posebej ugoden učinek imajo take sheme na socialno-ekonomsko ranljivejše skupine otrok. Pri vključenosti šol v šolske sheme se opaža tudi zmanjšanje uživanja nezdrave hrane med učenci.« Prehrana, bogata s sadjem in zelenjavo, je pomembna za zdravje, saj vsebuje številne za normalno rast in razvoj nujno potrebne snovi, ki obenem varujejo pred infekcijskimi obolenji in različnimi kroničnimi nenalezljivimi boleznimi v odrasli dobi, sadje in zelenjave pa zaradi nizke energijske gostote koristita pri zmanjševanju in vzdrževanju telesne teže.
Zmanjšal se je delež čezmerno hranjenih in debelih mladostnikov
V letu 2014 se je v skupino čezmerno hranjenih in debelih uvrstilo 17,1 % mladostnikov, v primerjavi s 14,1 % v letu 2002. Delež čezmerno hranjenih in debelih je višji med fanti kot dekleti. Prvič po letu 2010 se je zmanjšal delež čezmerno hranjenih in debelih mladostnikov (11- in 15- letnikov). V Sloveniji že tri desetletja beležimo resen javnozdravstveni problem naraščajočega deleža čezmerno hranjenih in debelih otrok in mladostnikov, zato zadnji podatki vlivajo nekoliko optimizma. Neustrezna prehranjenost otrok in mladine se odraža tudi na njihovi vse slabši gibalni učinkovitosti. Debelost v otroštvu in mladosti je povezana z večjo obolevnostjo in umrljivostjo pri odraslih. Čezmerna telesna teža in debelost sta vzrok za približno 80 % vseh primerov sladkorne bolezni tipa II, 35 % vseh ishemičnih bolezni srca in 55 % vseh primerov povišanega krvnega tlaka med odraslimi.
Po mnenju NIJZ je za pridobitev zdravih prehranskih navad mladostnikom treba zagotoviti enoten nivo znanja o zdravi prehrani ter jih opremiti z veščinami za prepoznavanje zdravju koristnih izbir, in jim pri tem dati možnost dostopa do zdravih izbir (npr. šolska prehrana, različne sheme finančne pomoči). Strokovnjaki NIJZ pozdravljajo tudi novo Resolucijo o nacionalnem programu prehrane in telesne dejavnosti za zdravje 2015–2025, ki v boju proti debelosti prvič združuje ukrepe, vezane tako na prehrano kot telesno dejavnost.
