Alergijski rinitis, prehlad ali okužba s covidom

Vsako pomlad nas poiščejo osebe z že znanim alergijskim rinitisom, da jim priskrbimo protialergijska zdravila. Še neznanim bolnikom pa naredimo alergološke teste za alergene v zraku zgodnje pomladi in še naslednjih mesecev.

Oseba, ki je senzibilizirana na določen cvetni prah, v času cvetenja leske, jelše, gabra, vrbe in breze, v aprilu in maju pa še hrasta, bukve, jesena in topola, razvije različne alergijske simptome.Foto: Bigstock

Vendar je letos ta letni čas bolj zapleten, saj so poleg alergij sočasno med nami še navadni virusni prehlad in infekcija s covidom. Seznaniti se moramo z razlikami med temi stanji, da ne ostanemo le pri razmišljanju o alergiji.

Prof. dr. Ema Mušič, dr. med., spec. internistka, alergologinja, pulmologinja. Foto: osebni arhiv

Navadni prehlad

V zimskem času in zgodnji pomladi so med nami različni respiratorni virusi, ki povzročajo kratkotrajni nahod. To stanje se začne s kihanjem, vodenim izcedkom iz nosu in občutkom polnega nosu. Lahko pa se s podobnimi znaki začne tudi covidna infekcija. Vendar se navadni prehlad začenja počasneje, bolezen spremljajo bolečine v vratu in kihanje, pokašljevanje z izpljunkom, bolečine v sklepih. Iz nosa kar lije in občutek imamo, kot da je nos neprehoden. Tudi vonj in okus sta oslabela. Lahko se pojavi povišana telesna temperatura, možno je tudi vnetje srednjega ušesa. Prehladni nahod traja pretežno do en teden, zelo redko več. Nikoli pa več tednov. V primeru gripe nastopi bolezen nenadno, z visoko povišano telesno temperaturo, glavobolom in bolečinami v sklepih. Simptomi v nosu niso v ospredju, suh kašelj je znan pojav za kratek čas.

Sars-CoV2 okužba (covid)

Pred dvema letoma in pol te okužbe še nismo poznali. Najbolj znane težave so kašelj, nahod, povišana temperatura, motnja vonja in okusa, glavobol in bolečine v vratu, splošna telesna oslabelost, v nadaljnjem poteku lahko nastopi ovirano dihanje. Simptomi so sprva blagi, nekaj dni za tem pa nastopi močno povišana temperatura, kar je navadno dan do dva po stiku z okuženo osebo. So tudi taki okuženi, ki ves čas od okužbe ne razvijejo simptomov in virus nezavedno prenašajo. Tudi cepljeni lahko prenašajo virus. Rizična skupina za težji potek bolezni in motnje dihanja so starostniki, kronični bolniki z različnimi boleznimi in necepljene osebe. Bolnikom s tudi blagimi boleznimi dihal se priporoča, naj ostanejo doma in se telefonsko posvetujejo z osebnim zdravnikom, ki jih usmeri na testiranje za covid in poda nadaljnja navodila. Če simptomi, zlasti ovirano dihanje, ne pojenjajo, je potreben nujni sprejem v specializirano bolnišnico, kjer je možno umetno predihavanje in dovod kisika. Nadležen kašelj in ovirano dihanje sta urgentna za sprejem v bolnico z intenzivno respiratorno enoto.

Sezonski alergijski rinitis (SAR) z ali brez konjunktivitisa

Oseba, ki je senzibilizirana na določen cvetni prah, v času cvetenja leske, jelše, gabra, vrbe in breze, v aprilu in maju pa še hrasta, bukve, jesena in topola, razvije različne alergijske simptome. Alergen iz zraka po stiku s pelodom reagira s specifičnimi protitelesi, ki so pritrjeni na imunskih celicah sluznic dihal in oči, čemur sledi vnetje z znanimi simptomi. Alergeni pelod ustvarijo tudi različne cipresovke, med iglavci bor in tisa. Maja in junija je vzrok alergijskega nahoda cvetenje trav in žit. Poleti tudi koruze. Vedno so v ospredju nahod, kihanje, tekoč izloček iz nosu, srbenje oči, pordele oči in solzenje, otekanje sluznice nosu, zunanjih očesnih delov, lahko tudi glavobol in srbenje v sluhovodih. Poleg izločka iz nosu čutimo slabšo prehodnost nosu. Če je izloček rumeno ali zeleno obarvan, je to znak bakterijske okužbe. Pojavi se tudi občutek zamašenega nosu, čeprav iz njega lije prozorna, čista tekočina. Očesne veke so otekle in vnete. Včasih srbita tudi žrelo in mehko nebo ter sluhovoda. Če se motnjam v nosu in očeh pridružita še ovirano dihanje in piskanje, ki ga slišimo nad pljuči, so to znanilci astme in potreben je obisk pri osebnem zdravniku, pulmologu ter alergologu. Če se taki simptomi pojavijo le v času določenega cvetenja, bo to intermitentna astma ob rinitisu. Najmanj so ljudje pozorni na cvetenje leske, ki v sončnih legah cveti že pozimi. Prvo oceno poda osebni zdravnik, drugo pa pulmolog in alergolog, ki vodita tudi terapijo.

Terapija je preventivna in ob nastopu simptomov. Preventiva: Pelodom se izogibamo in poslušamo informacije o pelodih v zraku. Sezona cvetenja rastlin se iz leta v leto spreminja, odvisno od vremenskih razmer. Nekatera drevesa cvetijo le vsako drugo pomlad ali še redkeje. Podatke najdemo v časopisu ali na internetu. Leska cveti od februarja do aprila, breza aprila in maja, jelša od marca do maja, hrast aprila in maja, bukev maja, gaber konec aprila in maja, jesen ves april, maj in začetek junija. Jesen je po pelodu soroden z oljko, ligustrom, forsitijo in španskim bezgom. Kostanj cveti v juniju, bor v maju, cipresovke v južnih krajih od marca do aprila, oljka od januarja do junija, in sicer z vrhom sezone v maju. Ambrozija, trpotec, kislica, navadni pelin imajo pelode v zraku poleti in jeseni, navadni pelin prav tako. Parietarija – krišina cveti dvakrat, to je od aprila do junija in od avgusta do oktobra. Pelodi trav so najpogostejši alergen, ki je navzoč od pozne pomladi, čez poletje – tedaj cvetijo tudi žita – in v zgodnji jeseni. Pod preventivo uvrščamo tudi specifično imunoterapijo (SIT), ki se izvaja predsezonsko in posezonsko in je aplikacija specifičnega pelodnega alergena po posebnem protokolu pri specialistu alergologu. Postopek izvajamo pri večini bolnikov tri predsezone zapored, potem ko je alergen nedvomno odkrit. Težave bolnikov pa so izredno hude, zlasti v nekaterih poklicih (pedagoško delo, natakar, frizer, poklicni šofer, pilot).

Pomembno je, da se simptomi v nosu in/ali očeh pričnejo vsako leto ob približno istem času in trajajo več kot dva tedna. V času kritičnega cvetenja naj se alergična oseba zadržuje v zaprtem prostoru, v dvoranah, naj nosi zaščitna, morda športna očala, prostore naj zrači ponoči, večkrat naj si pere lase in oblačila. Dopust priporočamo na morju ali v planinah. Pri izbiri šolanja ne svetujemo vrtnarstva in cvetličarstva, ne pekarstva in frizerstva, tudi kmetovanja ne.

Zdravljenje sezonskega alergijskega rinitisa z zdravili  

Zdravljenje sezonskega alergijskega rinitisa z zdravili prilagodimo vsakemu bolniku posebej glede na kraj bivanja, intenzivnost simptomov in sočasno prejemanje drugih zdravil. Pri blagi obliki zdravnik svetuje le eno tableto antihistaminika na dan, po potrebi tudi v obliki pršila za nos in kapljic za oči enkrat ali dvakrat dnevno. Pri zmerni in težji obliki SAR so uspešni le lokalni glukokortikoidi za nos, čim krajši čas. Dodatno lahko tudi lokalni antihistaminik. Kadar so težave z očmi in/ali nosom izredno hude, lahko svetujemo nosno pršilo z glukokortikoidom, kar pa ni primerno za oči. Za oči je primeren lokalni antihistaminik, za nos in oči pa tudi lokalno preprečevalno zdravilo (kromoglikat, lodoksamid). Če so težave v nosu zelo hude, lahko nekaj dni apliciramo v nosnici dvakrat dnevno samo pršilo z glukokortikoidom. Antihistaminik v tabletah se ob hudih simptomih jemlje dvakrat dnevno.

V primeru zelo hude simptomatike bolnika predlagamo za vključitev v predsezonsko specifično imunoterapijo (SIT) prihodnje tri predsezone kritičnega cvetenja.

Terapija sloni torej pri vsakem bolniku na sprotnem spremljanju simptomov, upoštevanju koledarja cvetenja in v preferenci predvsem antihistaminikov in preprečevalnih lokalnih zdravil. Izjemno intenzivnim bolnikom s to sezonsko alergijo svetujemo tudi začasno zamenjavo bivanja. Preventivno preprečevanje SAR z zdravili in izogibanjem alergenega okolja je hkrati preprečevanje prehoda bolezni iz nosu v globlje dihalne poti, to je preprečevanje astme. Vedno moramo imeti pred očmi dejstvo o enotni dihalni poti od nosu do najmanjših bronhiolov. Ne pozabimo tudi na preprosto preventivo z uporabo mask, zaščitnih (športnih) očal in splošno ureditvijo bivanja.

… in koža

Alergeni cvetnega prahu ne povzročajo pomembnih pojavov na koži, čeprav je občasno blago srbenje možno. Aktualno pa je lahko bolnik senzibiliziran na pelodni alergen, ki navzkrižno reagira tudi na alergene v hrani in slednje zaužijemo. To je precej zapleteno področje navzkrižnih alergij. V tem primeru bolnik razvije po zaužitju kritičnega navzkrižnega alergena srbež, vidno koprivnico ali pordelost, otekline kože, oralni alergijski sindrom v ustih in peroralno ter razne prebavne motnje. Najbolj znane so navzkrižne povezave med pelodi cvetoče breze in koščičastim in pečkatim sadjem, lešniki, orehi in mandlji, zeleno, korenjem, kivijem, janežem. Pelodi trav in žit lahko navzkrižno reagirajo s sojo, različno moko, arašidi, začimbami. Pelodi plevelov, kot je navadni pelin, so navzkrižni z zeleno, korenjem, kamilico, česnom, kumino, peteršiljem, sončničnim semenom, kivijem, poprom. Realno pa te navzkrižne povezave nastopajo le v 30 do 50 odstotkih, kivi kar v stotih odstotkih.

Zato mora biti oseba s SAR pri sadju, zelenjavi in začimbah previdna. V osnovi se protitelesa IgE, ki so nastala v senzibilizaciji za en alergen, vežejo tudi na alergene navedenega sadja in začimb ter omogočijo izbruh alergije tudi ob zaužitju kritičnega sadeža ali zelenjave. Reakcija je močnejša in pogostejša, če je primarni alergen molekularno močnejši. Alergijska reakcija je hkratna na več lokacijah, tudi na koži. Delci rastlinske strukture so si podobni in v proces se vpletajo le določeni segmenti strukture alergenov, ki jih inhaliramo in zaužijemo.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj