Kako zdravi smo Slovenci

Zdravje je na lestvici vrednot že od nekdaj na prvem mestu. Odvsino je od marsičesa in številni faktorji pripomorejo k temu, da se boleznim uspešno izogibamo. Skrb za zdravje je naloga številnih institucij in vseh lokalnih skupnosti, predvsem pa nas samih.

V zadnjih sto letih se je povprečna življenjska doba v razvitem svetu podaljšala za četrt stoletja. Kakovost življenja pa bolj kot to, kakšno starost doživimo, odražajo zdrava leta življenja. Foto: Bigstock

Zdravstvena »razvitost« pri nas se (podobno kot ekonomska in socialna), med regijami precej razlikuje. V spletnem uredništvu Revije za moje zdravje smo raziskali, kje kazalniki javnega zdravja kažejo najbolje in kako zdravi pravzaprav smo Slovenci. Nam gre bolje kot pred desetimi leti ali pa so zadnja (s covidom zaznamovana) leta vse »obrnila na glavo«?

Porast predpisovanja analgetikov in zdravil »za živce«

Začnimo pregled z zdravili, točneje analgetiki. Splošno znano je, da po njih radi posegamo, in tudi statistika to potrjuje. Pred desetimi leti je bilo pri nas za analgetike izdanih dobega 1,1 milijonov receptov, leta 2020 pa za skoraj četrtino več – več kot 1,4 milijonov, v skupni vrednosti skoraj 18 milijonov evrov. K temu so verjetno pripomogle tudi dolge čakalne dobe, zaradi katerih ljudje v hudih bolečinah na zdravstvene posege čakajo nedopustno dolgo. Vseh izdanih receptov (za vsa ambulantno predpisana zdravila) v letu 2020 je bilo sicer več kot 18,6 milijonov.

Pri poseganju po zdravilih – kar je eden od pomembnih kazalnikov zdravja, je opaziti je velike razlike med regijami. Z recepti so najbolj prijazni zdravniki v Pomurski regij (predpisali so, preračunano na 1000 prebivalcev, 11.297 receptov), najmanj pa zdravniki v Osrednjeslovenski regiji (8.080 receptov) – za 40 % manj, torej. Precejšnje razlike  so tudi pri zdravilih z delovanjem na živčevje. Najpogosteje so bila predpisana v pomurski regiji (2.231 receptov/1000 prebivalcev), najmanjkrat pa so zanje dobili recepte v osrednjeslovenski regiji (1.445 receptov/1000 prebivalcev). Med uporabnicami močno prevladujejo ženske – predpisanih jim je bilo za 68 % več zdravil za živce kot moškim.

Število izdanih receptov na 1000 prebivalcev po statističnih regijah, Slovenija, 2020. (Vir: NIJZ)

Debelost v porastu, vsakih deset let 65 tisoč Slovencev več  

Prehranske napake se tekom življenja seštevajo in vodijo v eno od najbolj kompleksnih in težko obvladljivih bolezni – debelost. Čeprav gre za stanje, ki ga je (razen izjemoma) moč v celoti preprečiti, se to ne dogaja. Pandemija debelosti je v polnem razmahu, in zdi se, da v njej največjo ceno plačujejo prav otroci. Debelost pri otrocih bomo obdelali v eni od prihodnjih tem, tokrat se posvetimo debelosti odraslih – ki je prav tako v porastu. Kako (pre)debeli smo torej Slovenci ali drži, da je debelosti v regijah, ki veljajo za gospodarsko bolj razvite, manj?

Poglejmo podatke. Leta 2014 je bilo največ oseb s pred-deblostjo (torej pretežkih, vendar še ne klinično debelih), v jugovzhodni Sloveniji in v Spodnjeposavski regiji (40,1 %). Regiji z največ debelosti  sta bili Zasavska (27,1 odstotkov debelih) in Pomurska (24,3 %), z najmanj pa Koroška (14,9 %) in Osrednjeslovenska (15,6 %). In kakšno je bilo stanje 2020? Prekomerno težkih ali debelih je skoraj 60 % odraslih – 5 % več kot pred desetletjem. Sliši se malo, vedar v praksi to pomeni več kot 85 tisoč ljudi, ki tvegajo, da bodo po nepotrebnem zboleli in mnogi od njih tudi prezgodaj umrli.

Kako dolgo živimo in koliko let preživimo zdravi

V zadnjih sto letih se je povprečna življenjska doba v razvitem svetu podaljšala za četrt stoletja. Kakovost življenja pa bolj kot to, kakšno starost doživimo, odražajo zdrava leta življenja. Največ si jih ženske lahko obetajo na Gorenjskem (skoraj 71) in Goriškem (skoraj 70), najmanj pa v Pomurju (zgolj 61). Zanimiva je primerjava med Gorenjsko in Pomursko regijo. Čeprav je v slednji pričakovana življenjska doba za ženske le dve leti krajša kot na Gorenjskem, lahko Gorenjke računajo na kar deset let več zdravih let. Je ključni razlog res v večji gospodarski razvitosti ene regije in manjši druge ali pa gre za vzroke, ki se skrivajo nekje drugje?  

Pričakovana življenjska doba za ženske in koliko od tega je zdravih let življenja. Vir: Podatkovni portal NIJZ

Zdrava leta življenjaPričakovano trajanje življenja
SLOVENIJA66,483,4
Goriška69,784,9
Osrednjeslovenska67,684,7
Obalno – kraška67,784,6
Gorenjska70,683,4
Jugovzhodna Slovenija68,783,3
Posavska67,482,9
Koroška67,782,7
Savinjska63,382,7
Primorsko-notranjska65,682,7
Zasavska64,082,5
Podravska65,682,2
Pomurska60,981,4

Kako pa tozadevno kaže moškim? Da je njihova pričakovana življenjska doba ob rojstvu krajša kot pri ženskah, ni nič novega. V povprečju pri nas živijo pet let manj kot ženske, je pa pri njih razkorak med pričakovano življenjsko dobo in zdravimi leti življenja manjši. In znova – kot  pri vseh kazalnikih zdravja, opazimo razlike med regijami. Največ let, ko se bodo zdravnikom uspešno izogibali, čaka moške Obalno-kraške regije: 71. Lahko se tudi nadejajo, da bodo živeli dve leti več, kot je slovensko povprečje. Najslabše se piše moškim v Pomurski regiji. Čeprav (ob rojstvu) lahko pričakujejo, da bodo vsopili v deveto desetletje svojega življenja, jim statistika napoveduje le dobrih 60 let zdravega živkjenja. Več kot 10 let manj torej, kot se lahko nadejajo moški na Obali.

Pričakovana življenjska doba za moške in koliko od tega je zdravih let življenja. Vir: Podatkovni portal NIJZ

Zdrava leta življenjaPričakovano trajanje življenja
SLOVENIJA63,977,8
Obalno – kraška70,979,4
Osrednjeslovenska66,379,3
Goriška65,379,2
Gorenjska65,578,7
Primorsko-notranjska65,078,2
Savinjska61,677,2
Zasavska64,776,9
Posavska64,176,8
Jugovzhodna Slovenija63,376,7
Podravska60,676,6
Koroška62,976,5
Pomurska60,775,5

Zaključek:

Slovenci smo med najhitreje starajočimi se v Evropi. Vedno večji delež starejših se odraža tudi na zdravstvenih kazalnikih. Vendar pa leta niso in ne smejo biti izgovor za debelost in škodljive razvade. Prav tako lahko z redno in dovolj intenzivno telesno aktivnostjo (ki ni zgolj nekaj sto metrov sprehoda trikrat na teden) začnemo kadarkoli v življenju. Tretje življenjsko obdobje, ki prinese več prostega časa, se zdi skoraj idealno, da v svoji knjigi življenja obrnemo nov list in se lotimo novih izzivov. Tisto, kar upravičeno skrbi, pa so precejšnje razlike med regijami. Jih bomo v dobrobit vseh nas začeli načrtno odpravljati?

Viri:

Podatkovni portal NIJZ

Statistični urad RS

Eurostat

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj