Ko dojenje ne zadostuje: kako izbrati mlečno formulo

Vsi se strinjamo, da je dojenje zlati standard ter najboljša in optimalna izbira za otroke. Vendar se včasih zgodi, da dojenje ni mogoče ali za ustrezno prehranjenost otroka ne zadostuje. Takrat pridejo v poštev mlečne formule.

Dostikrat se zgodi, da matere nimajo dovolj mleka, in politika dojenja za vsako ceno lahko privede do tega, da otroci ne pridobivajo na telesni teži in veliko prejokajo. Foto: Bigstock

Na drugi šoli pediatrične prehrane v organizaciji Inštituta za probiotike in funkcionalno hrano ter Medis Medice sta o tem spregovorila klinični dietetik Evgen Benedik in gastroenterolog pediater prof. dr. Rok Orel, oba iz Pediatrične klinike Ljubljana.

Dostikrat se zgodi, da matere nimajo dovolj mleka, in politika dojenja za vsako ceno lahko privede do tega, da otroci ne pridobivajo na telesni teži in veliko prejokajo. Rešitev je enostavna: poleg dojenja dodajati otroško mlečno formulo. Kontraindikacija za dojenje je tudi materino jemanje nekaterih zdravil ali bolezni, pri katerih je z dojenjem velika možnost za prenos na otroka, je uvodoma izpostavil Orel.

V materinem mleku več kot 4000 komponent

Materino mleko vsebuje več kot 4000 različnih komponent; samo bakterij več kot 8000 vrst. Sestavine materinega mleka so na eni strani snovi, ki so pomembni gradniki telesa, na drugi pa bioaktivne snovi. Slednjih je v prvih mesecih največ in zato je dojenje ključno v prvem življenjskem obdobju. Kar se tiče snovi, ki so pomembne kot gradniki telesa, so mlečne formule po sestavi že zelo podobne materinemu mleku. »Na tržišču je ogromno mlečnih formul: na osnovi kravjega in kozjega mleka, pojavljajo se tudi mlečne formule na osnovi rastlinskih beljakovin. Vendar so med njimi glede na sestavine, ki jih vsebujejo, zelo velike razlike,« je povedal Benedik.

Kakovostne mlečne formule vsebujejo manj beljakovin, predvsem tistih, v katerih so inzulinogene aminokisline.

V mlečnih formulah več beljakovin

»Beljakovin v humanem mleku je zelo veliko v zgodnjem mleku, in sicer na račun bioaktivnih komponent, ki so v glavnem beljakovinske. Sčasoma pa gostota beljakovin na volumen pade. V mlečnih formulah je beljakovin načeloma več kot v humanem mleku. Vzrok: otroku je treba zagotovitvi vnos vseh esencialnih aminokislin.  Že nekaj let vemo, da je povečana količina beljakovin v mlečnih formulah pomemben rizični dejavnik za razvoj debelosti in metabolnega sindroma. Ne samo njihova absolutna količina, temveč tudi sestava: nekatere razvejane aminokisline so namreč inzulinogene,« je v nadaljevanju pojasnil Orel, in nadaljeval: »Sestava beljakovin vpliva na to, ali se mleko ob stiku s kislino in prebavnimi encimi v želodcu sesiri ali ostane tekoče. Humano mleko ostane tekoče, prav tako ostanejo tekoči ekstenzivni hidrolizati. To vpliva na hitrost praznjenja želodca in je zlasti pomembno pri otrocih, ki imajo funkcionalne težave, na primer s polivanjem, kolikami …«

V dobrih mlečnih formulah so, tako kot v humanem mleku, dejavniki, ki vplivajo na črevesno mikrobioto. V humanem mleku so to oligosaharidi humanega mleka, v kakovostnih mlečnih formulah pa so to bodisi slednji bodisi prebiotiki (galakto- in fruktooligosaharidi). V humanem mleku se nahajajo tudi bakterije, ki jih količinsko ni veliko, so pa zelo raznolike. Vsebujejo jih tudi mlečne formule, v glavnem gre za probiotike. Mlečne formule lahko vsebujejo tudi postbiotike – koristne produkte bakterijske presnove, ki so v funkciji regulatornih molekul.

Drugačna sestava in razporeditev maščobnih kislin

Orel je pojasnil, da so maščobe v materinem mleku kompleksne, v obliki maščobnih kroglic. V njih so trigliceridi (ki so vir energije) le na sredini, okrog pa so razvrščene polarne maščobe, od katerih jih ima veliko pomembne biološke vloge. Tudi razporeditev maščobnih kislin v triacilgliceridih v materinem mleku je drugačna kot v marsikateri mlečni formuli. Maščobe v mlečnih formulah so pogosto rastlinskega izvora (vzrok je izključno ekonomski). Če je palmitinska kislina vezana na robove triacilgliceridov, jih lipaze (encimi za razgradnjo beljakovin) zelo težko razgradijo in pride do tega, da skupaj s kalcijem  v črevesju tvorijo mila. Zato se slabše absorbira prosti kalcij, mila pa tudi povzročajo trdo blato. Nekatere mlečne formule že vsebujejo triacilgliceride, ki so bolj podobni tistim, ki se nahajajo v materinem mleku. Maščobe v mleku, predvsem večkrat nenasičene dolgoverižne, imajo pomembno funkcionalno vlogo za razvoj možganov in imunskega sistema.

Ogljikovi hidrati največja komponenta

Ogljikovi hidrati so največja komponenta humanega mleka in tudi mlečnih formul. Materino mleko je sladko, ker vsebuje ogromno laktoze – ki je pomemben vir  energije. Če ima otrok pomanjkanje encima za njeno razgradnjo (laktaze), je posledica stanje, ki je podobno laktozni intoleranci. Orel je pojasnil, da če znižamo vsebnost laktoze v mlečnih formulah, je gastrointestinalnih simptomov pri otrocih manj. Veliko bolj »zanimivi« od laktoze pa so oligosaharidi humanega mleka. »Oligosaharidi humanega mleka se nahajajo le v človeškem mleku (mleka drugih sesalcev ga ne vsebujejo) in imajo vrsto pomembnih funkcij. Delujejo kot prebiotik in vplivajo na razvoj dobre črevesne mikrobiote pri otroku; vežejo patogene mikroorganizme in zmanjšujejo možnost predvsem črevesnih infekcij; vplivajo na boljši in hitrejši razvoj črevesne bariere; direktno vplivajo na imunski sistem ter omogočijo hitrejši preklop iz Th2 imunskega odziva na Th1 imunski odziv; zelo verjetno pomembno vplivajo na razvoj živčevja. Nekatere mlečne formule jih že vsebujejo.

Če je izvor maščob v mlečni formuli rastlinski, začne otrokov organizem holesterol sintetizirati sam. Metabolično se sprogramira tako, da ga izdeluje ves čas – tudi, ko odrašča. To dolgoročno lahko vodi v hiperholesterolomijo. Se pa proizvajalci novih mlečnih formul zelo trudijo za to, da bi vsebovale kompleksnejše lipide, ki so pomembni tudi za razvoj živčnega sistema.

Česa v mlečnih formulah ni, v materinem mleku pa je

Evgen Benedik se je dotaknil še enega zanimivega področja: sestavin, ki jih materino mleko vsebuje, v mlečnih formulah pa jih (še) ni. Orel je pojasnil, da gre tu predvsem za bioaktivne komponente: »Ene od njih so nekodirajoče mRNA. O njih vemo vedno več in regulirajo posttranskripcijsko ekspresijo genov: na epigenetskem nivoju regulirajo, kateri geni se bodo prebrali in kateri ne. V humanem mleku se nahaja tudi kup zaščitnih in rastnih dejavnikov (lizocin itd.), ki jih v mlečnih formulah (razen izjemoma ) ni. V humanem mleku so tudi celice imunskega sistema in zarodne celice. Pasivno imunost v prvih tednih življenja otrok dobi od matere – deloma po popkovnični krvi, deloma tudi z njenim mlekom, in igra pomembno vlogo v tem obdobju, ko se vzpostavlja otrokova aktivna lastna imunska obramba. V mlečnih formulah imunskih celic še ni, prav tako ni zarodnih celic (pluripotentnih celic, ki se kasneje lahko diferencirajo praktično v katerekoli specializirane celice). V materino mleko prehajajo tudi njeni hormoni, ki lahko vplivajo tako v pozitivni kot v negativni smeri – odvisno od tega, kako zdrava je mati in kakšno je njeno hormonsko ravnovesje. Tudi hormonov za zdaj v mlačnih formulah ni.«

Predpisano je dodajanje dokozaheksaenojske kisline v mlečne formule, ne pa tudi arahidonske kisline – čeprav tudi slednjo nekatere dobre mlečne formule že vsebujejo. 

Mlečne formule z nekaterimi prednostmi

Ali obstaja mlečna formula, ki je po sestavi celo boljša od materinega mleka? Zagotovo ne, je pojasnil Orel. Imajo pa lahko mlečne formule prednost v kakšnem segmentu. Del otrok ima prirojene bolezni presnove in humanega mleka ne sme uživati. Pri nekaterih je dojenje kontraindicirano in morajo dobivati zelo specifične formule, v katerih ni sestavin, ki bi jim lahko škodile. Mlečne formule lahko delno prilagajamo potrebam. Zlasti pri otrocih, ki imajo funkcionalne težave – kolike, polivanje, lahko tako dosežemo, da je funkcionalnih težav manj. Obstaja tudi del otrok, ki imajo težave z absorpcijo. Zanje so primerne mlečne formule, v katerih so makrohranila bolj razgrajena in je zato izkoristek boljši. V formulah lahko prilagodimo energijsko gostoto, v materinem mleku je ta vedno enaka: 60 kcal/ml. Pri otrocih s slabo toleranco za volumen tako z energijsko gostejšo mlečno formulo dosežemo adekvaten energijski vnos.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj