Melanom: O ozdravitvi odloča nekaj milimetrov

Pred pol stoletja je bila verjetnost, da bo nekdo zbolel za melanomom v Sloveniji 1:1500, danes je razmerje 1:60. Največ ljudi za melanomom sicer zboli v Avstraliji in Novi Zelandiji (50 na 100000 prebivalcev).

Zdravljenje melanoma je skoraj v celoti kirurško. Dokler ga je mogoče izrezati, bolnik lahko ozdravi. Foto: Bigstock

V večini evropskih držav za melanomom zboli okrog 10 ljudi na 100000 prebivalcev, pri nas pa okrog 25 ljudi na 100000 prebivalcev. Melanom je rak, ki je ozdravljiv, o ozdravitvi pa pogosto odloča le nekaj milimetrov.

Melanom je ozdravljiv

Večina na novo odkritih melanomov je tankih in zato ozdravljivih. Pri napredovalih melanomih je zgodba drugačna.

Napredovali melanom je najbolj maligna oblika raka, kar jih sploh obstaja, saj praktično vsi bolniki umrejo.

Med novoodkritimi melanomi pri nas jih je napredovalih okrog 5 odstotkov. Gre za melanom v stadiju 4, ko se bolezen sistemsko razširi. Pri sistemsko razširjenem melanomu bolezen razen redkih izjem pomeni »izgubljeno bitko« za bolnika.

Osveščenost rešuje življenja

Koža je organ, na katerem so spremembe vidne s prostim očesom. V državah (ZDA, Avstralija), kjer so šli v osveščanje laične javnosti že zelo zgodaj, ljudje znajo prepoznati melanom. Povprečna debelina odkritega melanoma tam je manj kot 1 milimeter in več kot 90 odstotkov bolnikov popolnoma ozdravi.

Kako prepoznamo melanom

70 odstotkov melanomov prepoznamo po ABCDE sistemu odkrivanja. Melanom se po kliničnem izgledu deli v več tipov. »Superficial spreading« melanom ima klasične ABCDE znake, raste pa povprečno 0,1 milimeter na mesec. Kar pomeni 10 mesecev časa, da se ga opazi in ukrepa.

Pri redkejšem in bolj agresivnem nodularnem melanomu, ki ga je okrog 25 odstotkov primerov, pa ABCDE znaki večinoma ne veljajo in tudi raste hitreje, okrog 0,6 milimetrov na mesec. Vendar to še vedno pomeni, da je interval, v katerem se spremembo lahko opazi, 2 do 3 mesece.

Pri 1 do 1,5 mm debelem melanomu je prognoza še vedno odlična in je velika verjetnost, da bo bolnik potem, ko tumor lokalno izrežejo, ozdravljen.

Zdravljenje melanoma

Zdravljenje melanoma je skoraj v celoti kirurško. Dokler ga je mogoče izrezati, bolnik lahko ozdravi. Pomembno vlogo igrata tudi dopolnilno sistemsko zdravljenje in radioterapija. Melanom je ena od redkih bolezni, kjer se tudi pri razsoju forsira kirurgijo in ne sistemskega zdravljenja. Vzrok je v tem, da so rezultati sistemskega zdravljenja zaenkrat slabi.

Pri kirurškem zdravljenju primarni melanom izrežejo s primernim varnostnim robom. Debelejši kot je melanom, večji je varnostni rob.

Pri melanomu tudi standardno ugotavljajo prisotnost zasevkov v bezgavkah. Če so zasevki v bezgavkah, je velika verjetnost, da se bodo kasneje tudi drugje pojavile metastaze, ni pa nujno.

Melanom je debelejši – kaj zdaj?

Če je melanom debelejši od enega milimetra (v Sloveniji imamo takih primerov med novoodkritimi približno polovico), potem je potrebno ob tem, ko se ga izreže, razširiti varnostni rob. Poseg se imenuje terapevtska radikalna reekscizija. Istočasno se opravi biopsija varovalne bezgavke. Poseg naj bi opravljali samo plastični kirurgi in kirurgi onkologi in sicer najkasneje v treh mesecih od potrditve diagnoze.

Če je varovalna bezgavka negativna, je verjetnost, da je pacient pozdravljen, okrog 90 %. Razen rednih kontrol niso potrebni nobeni dodatni posegi.

Adjuvantno zdravljenje

Pri melanomu pride v poštev tudi dodatno (adjuvantno) zdravljenje, ki se v onkologiji sicer zelo uspešno opravlja pri pogostih rakih in ki vsaj za tretjino zmanjša možnost ponovitve bolezni. Vendar ne pri melanomu. Gre za terapijo z interferonom. Problem te terapije je, da ni tako učinkovita, kot bi želeli, od nje pa ima koristi samo določena podskupina bolnikov: tisti, ki imajo minimalno tumorsko breme v bezgavkah (z do 2 mm velikimi zasevki – stadij 3a).

Terapija z interferonom ima veliko stranskih učinkov in traja eno leto.

Vpliv sonca

Sonce vpliva na 90 odstotkov melanomov. Kar se povezave z izpostavljenostjo soncu tiče, gre za dve skupini melanoma: melanom na kronično izpostavljenih mestih (glava, vrat, obraz, roke) in melanom na intermitentno izpostavljenih mestih (mestih, ki jih soncu izpostavljamo nekajkrat na leto). Oba se med seboj molekulsko in po načinu vznika in rasti razlikujeta.

Kaj pričakovati, ko izrežejo sumljivo znamenje?

Po slovenski klinični poti, ki je podobna kot druge svetovne (avstralska, ameriška), je potrebno kakršnokoli sumljivo pigmentno spremembo na koži izrezati z minimalnim varnostnim robom in histološko verificirati v roku enega meseca. Poseg lahko opravi dermatolog, plastični kirurg, kirurg onkolog ali kirurg.

Najkasneje v treh tednih po izrezu mora biti na voljo histološki izvid. V praksi je to v 10-tih dneh.

Trije možni scenariji

Glede na rezultat histološke preiskave so možni trije »scenariji«: izrezano znamenje ni rakavo, pač pa gre za običajni nevus. Druga možnost je, da se izkaže, da gre za melanom v neinvazivni obliki (in situ). To je melanom, ki še ne zna zasevati in ki ga s tem, ko ga z varnostnim robom izrežemo, pozdravimo.

Glede na rezultat histološke preiskave so možni trije scenariji.

Tretja možnost pa je, da gre za invazivni melanom. Tudi pri njem je minimalni varnosti rob iz vidika nadaljnjega zdravljenja boljši, ker je verjetnost, da bomo ob biopsiji »zadeli« pravo varovalno bezgavko, večja.

Če je izrezani melanom invaziven in tanjši od enega milimetra, se v lokalni anesteziji zgolj razširi varnostni rob na en centimeter. Optimalni scenarij za naprej bi bil, da bi odkrivali večino melanomov na tej stopnji, pozdravil pa bi jih lahko dermatolog ali kirurg v lokalni anesteziji.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj