Neurofitnes: Vaje, ki izboljšajo delovanje možganov

Ameriški nevrokirurg prof. dr. Rahul Jandial je avtor uspešnice, v kateri razlaga koncept možganskega fitnesa in predstavlja vaje zanj. Izbrali smo jih nekaj, ki jih lahko izvajamo praktično povsod in ki so primerne za vse starostne skupine.

Možganski fitnes si danes pot v našo dnevno rutino utira podobno, kot si jo je fizična aktivnost pred desetletji. Foto: Bigstock

Pred nekaj desetletji so ljudje, ki so se ukvarjali s tekom ali redno hodili v telovadnico, veljali za čudake. Danes tekače in kolesarje srečujemo na vsakem koraku, vadba v fitnesu pa je nekaj samoumevnega. V nekaj letih smo spoznali, kako zelo pomembna je vadba za naše dobro zdravje in počutje. Enako velja za možgane.

»Koristne so vse aktivnosti, ki vključujejo branje, pomnjenje in koncentracijo.«

Možganski fitnes si danes pot v našo dnevno rutino utira podobno, kot si jo je fizična aktivnost pred desetimi ali dvajsetimi leti. Z njim upočasnimo staranje možganov in izboljšamo njihovo delovanje. Pri tem so koristne so vse aktivnosti, ki vključujejo branje, pomnjenje in koncentracijo: od ponavljanja besed nazaj do množenja dvomestnih števil ter učenja tujega jezika.

Več socialnih stikov, manjše tveganje za demenco

Možgani imajo izjemno sposobnost samozdravljenja in se lahko obnovijo tudi po hudih boleznih ali poškodbah. Raziskave kažejo, da je pri starejših ljudeh, ki imajo veliko socialnih stikov, tveganje za razvoj demence za 25 do 50 odstotkov manjše.

»Pomembna aktivnost za zdrave možgane je tudi telesna vadba.«

Zelo zanimiva je študija, ki so jo izvedli na Northwestern University v Chicagu. Vanjo so zajeli 24 »super starostnikov«: oseb, starih 80 let in več, ki so miselne sposobnosti ohranili na nivoju 50-letnikov. Izbrani so bili glede na to, koliko naključnih besed so se spomnili pol ure po tem, ko so jih prebrali. Vsi so se jih spomnili najmanj devet, nekateri tudi vseh 15. Povprečni 80-letnik se jih sicer spomni pet. Potem so raziskovalci iskali skupne lastnosti »super starostnikov«. Izkazalo se je, da so se vsi veliko družili z drugimi in so imeli široko socialno mrežo. Pomembna aktivnost za zdrave možgane je tudi telesna vadba. Pravzaprav je ukvarjanje s športom eden od najboljših načinov za ohranjanje in izboljšanje njihovega delovanja.

Osnovne vaje možganskega fitnesa

Sestavljanke in družabne igre so zabavne. Vendar pa študije kažejo, da ukvarjanje z njimi ne pomeni, da postanemo pametnejši ali uspešnejši pri vsakdanjih življenjskih izzivih. Vaje, ki sestavljajo možganski fitnes, so razvite posebej za izboljšanje razmišljanja ter krepitev spomina. Bolj redno, kot jih izvajamo (po možnosti vsak dan), večji bodo njihovi učinki.

Samotestiranje

Večina ljudi se uči tako, da gradivo nekajkrat preberejo in si pri tem poskusijo čim več zapomniti. Raziskava Univerze Washington pa dokazuje, da je mnogo bolj učinkovito, če gradivo preberemo samo enkrat, potem znanje preizkusimo s pomočjo ključnih vprašanj. Samotestiranje pomaga identificirati šibke točke, na katere se osredotočimo ob naslednjem branju gradiva in jih odpravimo.

Množenje dvomestnih števil

Za večino od nas je množenje enomestnih števil na pamet enostavno opravilo. Poštevanka je zapisana v našem dolgoročnem spominu in nam pri iskanju odgovora ni treba razmišljati. Kaj pa, če bi enako počeli z dvomestnimi števili? Večini se to zdi težka naloga. Vendar je prav to – množenje dvomestnih števil na pamet, v mislih, pomembna vaja možganskega fitnesa. Izboljša delovni spomin, zanjo pa je dovolj pet minut na dan. Gre za spretnost, ki se izboljšuje z vajo. Nekaj primerov: 18 x 21, 42 x 82, 96 x 58, 29 x 72, 35 x 19, 84 x 33, 17 x 71, 97 x 63, 24 x 45, 12 x 81.

Črkovanje besed nazaj

Če v mislih besede črkujemo nazaj, možgane prisilimo k razmišljanju in uporabi delovnega spomina. Na list zapišemo dolgo besedo (še bolje je, če si jo zgolj zamislimo), potem pa jo črkujemo nazaj. Ponovimo desetkrat, vsakič seveda z drugo besedo. Lahko uporabljamo imena, priimke, pridevnike… Bolj, kot je beseda kompleksna, bolje je.

Uporaba nedominantne roke

Neverjetno je, kako večina od nas grdo piše z nedominantno roko. Vendar nove aktivnosti – kot je na primer pisanje z levo, če smo desničarji, in obratno, silijo možgane k vzpostavljanju novih povezav med nevroni. Nedominantno roko lahko treniramo na številne načine: pri odklepanju vrat, umivanju zob, uporabi mobilnega telefona, pritiskanju na gumbe daljinca, prižiganju luči…

Izpostavljenost naravi

Bivanje zunaj koristi telesu in možganom. Raziskava, ki so jo izvedli na Univerzi Michinan, je pokazala, da so študenti na testiranju spomina dosegli za 20 odstotkov boljše rezultate, če so šli prej na sprehod v gozd (namesto po ulicah). Podobno je raziskava, objavljena v reviji Psychological Science, pokazala, da hoja v naravi bistveno izboljša pozornost in kratkoročni spomin.

Branje

Ne samo branje knjig, tudi redno branje revij in časopisov blagodejno deluje na možgane. Branje je izjemno učinkovito in hkrati zelo preprosto umsko orodje, ki se ga prav vsi naučimo dobro uporabljati že v otroštvu. Če ga kombiniramo s pisanjem – osebnega dnevnika (bloga), pesmi, zgodbic… bo učinek še večji.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj