Štiri ure po smrti znanstveniki obudili možgane

Zadnje odkritje znanosti je zamajalo prevladujoče stališče o nepovratnem prenehanju možganskih funkcij po smrti. Raziskovalcem je uspelo obnoviti cirkulacijo in celično aktivnost v možganih pujsov štiri ure po njihovi smrti.

Možgani upravljajo z našim fizičnim in duševnim telesom. Ko njihove celice odmrejo, se življenje izteče. Foto: Bigstock

Pred odkritjem defibliratorjev, adrenalinskih injekcij in drugih tehnik za vzpostavitev krvnega obtoka je bilo prenehanje bitja srca in dihanja znak, da se je življenje končalo. Danes vemo, da organi in tkiva brez oskrbe s krvjo in kisikom lahko preživijo od 6 do 12 ur, in to pri sobni temperaturi. Z možgani je drugače: nepopravljive poškodbe nastopijo že po 10 minutah brez kisika, možganska smrt pa velja za najbolj zanesljivi dejavnik za potrditev dokončnega prenehanja življenja.

Zadnje odkritje raziskovalcev Univerze Yale, ki so delovanje možganov ponovno vzpostavili štiri ure po smrti, odpira nova vprašanja tudi na tem področju.

Raziskovalci so zdrave možgane pujsa iz mesne farme po njegovi smrti izolirali in shranili v posebej za to pripravljeni kemijski raztopini. Povezali so žile v njegovih možganih in vzpostavili krvni obtok, pri čemer so uporabili sistem BrainEx. Gre za edinstveno rešitev, razvito posebej za ohranjanje možganskega tkiva. Po nekaj urah so opazili povrnitev več osnovnih celičnih funkcij, za katere je veljalo, da usahnejo minuto po prekinitvi preskrbe s kisikom in krvjo.

Obnovljena aktivnost možganov s tehnologijo BrainEx (desno). Levo stanje možganskih celic 10 ur po smrti. Foto: Stefano G. Daniele & Zvonimir Vrselja

»Možgani velikih sesalcev ohranijo sposobnost za obnovo cirkulacije in celične aktivnosti več ur po smrti,« pojasnjuje prof. dr. Nenad Šestan iz Univerze Yale, glavni avtor študije. V »obujenih« možganih tudi niso zaznali električnih signalov, ključnih za njihovo normalno delovanje. »Nobene vrste organizirane električne aktivnosti, sicer povezane z zaznavanjem ali zavestjo, nismo zaznali. Iz kliničnega vidika to niso živi možgani, pač pa celično aktivni možgani,« je povedal prof. dr. Zvonimir Vrselja, so-avtor študije. Kemična raztopina, ki so jo uporabili, tudi ni vsebovala številnih sestavin, sicer prisotnih v človeški krvi, na primer imunskih celic.

»Do sedaj smo možgane raziskovali predvsem tako, da smo odvzeli majhne vzorce tkiva in jih preučevali vsakega posebej. Uporaba modela, ki smo ga uporabili pri tej raziskavi, pa omogoča preučevanje kompleksnih interakcij med možganskimi celicami in odpira nove poglede na to, kako se le-te med seboj povezujejo,« pravi član raziskovalne ekipe Stefano G. Daniele.

Raziskovalci upajo, da jim bo nova raziskovalna platforma, ki (še) ni klinično uporabna, pomagala pri razvoju novih načinov zdravljenja po nezgodni poškodbi glave, možganski kapi in drugih stanjih, povezanih z odmiranjem možganskih celic.

Podrobnosti o raziskavi si lahko preberete TUKAJ.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj