Avtor: R. M. Z.
Vsako leto 1. decembra obeležujemo Svetovni dan aidsa, ki ga je Svetovna zdravstvena organizacija prvič razglasila leta 1988. Letošnji Svetovni dan aidsa še vedno poteka pod geslom globalne kampanje »Proti ničli – nič novih okužb, nič diskriminacije, nič umrlih zaradi aidsa«. V svetu in Sloveniji se število oseb, okuženih z virusom HIV, povečuje.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je v obdobju zadnjih tridesetih let zabeležil 726 okužb z virusom HIV. V zadnjem desetletju je za aidsom zbolelo 112 oseb, 23 pa jih je po diagnozi aidsa tudi umrlo.
Strategija preprečevanja in obvladovanja okužbe z virusom HIV
»V 30-letih so se na področju preprečevanja in obvladovanja okužbe z virusom HIV zgodili ogromni premiki naprej na vseh področjih, tako v preventivi, v zdravljenju, diagnostiki kot v samem odnosu do virusa HIV in oseb, ki z njim živijo. Pri spreminjanju odnosa družbe do virusa HIV je pred nami vseeno še veliko izzivov, verjamemo pa, da so pozitivni premiki možni in tudi nujno potrebni,« je povedala Mojca Gobec, direktorica Direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje in predsednica Komisije za AIDS, kjer pripravljajo novo strategijo za to področje.
Ministrstvo za zdravstvo in socialno varstvo Republike Slovenije je že leta 1985 ustanovilo posvetovalno telo, in sicer komisijo za AIDS, kjer so zastopani stroka, politika in civilna družba ter preko katere še danes uspešno poteka usklajevanje aktivnosti in spremljanje izvajanja strategije. Prvi nacionalni program preprečevanja in obvladovanja aidsa v Republiki Sloveniji (1995–2000) je Slovenija dobila leta 1996 in prav zgodnji in napreden odziv je verjetno pripomogel k temu, da nam je vse do danes uspelo ohraniti nizko stopnjo epidemije, saj se HIV še ni pomembno razširil v nobeni podskupini prebivalstva. »Preprečevanje novih okužb in spodbujanje odgovornega vedenja v kombinaciji s spodbujanjem zgodnejšega testiranja in po novem tudi takojšnjega zdravljenja bo še zmeraj najpomembnejša prioriteta slovenske strategije preprečevanja in obvladovanja okužbe z virusom HIV. Prav zaradi tega ključnega cilja in uspešnega izvajanja obstoječe strategije načrtujemo, da bi strategijo razširili tudi na preprečevanje drugih spolno prenosljivih okužb in hepatitisov, saj so cilji, ukrepi in ciljne skupine podobni, zaradi česar bi bila takšna povezava smiselna in učinkovita in verjamemo, da bo pomenila kakovostno nadgradnjo obstoječih ukrepov,« je še povedala Mojca Gobec z Ministrstva za zdravje.
Med glavnimi preprekami za uspešno osveščanje, zgodnje odkrivanje in zgodnje zdravljenje še vedno ostajata diskriminacija in stigma. Testiranje in zgodne zdravljenje nista pomembna zgolj za boljšo prognozo in daljše življenje oseb, ki živijo z virusom HIV, ampak predstavljata tudi pomembno strategijo zmanjševanja novih okužb v populaciji. HIV/aids je tako po svetu kot tudi v Sloveniji pomemben javnozdravstveni problem. Ključ do uspešne preventive je zmanjševanje tveganega vedenja v ključnih populacijah, kot so moški, ki imajo spolne odnose z moškimi, osebe z več spolnimi partnerji, osebe, ki nudijo spolne usluge proti plačilu in njihove stranke, osebe, ki si injicirajo droge, osebe, ki prestajajo zaporno kazen, osebe s spolno prenosnimi okužbami, kot so hepatitis B, sifilis in gonoreja. Tvegano vedenje za prenos okužbe predstavlja nezaščiten spolni odnos oz. spolni odnos brez kondoma, souporaba pribora za injiciranje drog in tetoviranje. Evita Leskovšek z NIJZ je ob tem povedala: »V petih letih kampanje smo si prizadevali čim bolj približati cilju zmanjševanja novih okužb z virusom HIV in smrti zaradi aidsa. Na NIJZ v tesnem sodelovanju z organizacijskimi enotami po regijah koordiniramo in sodelujemo v številnih dogodkih. Kot glavni sporočili letošnje kampanje sta pomen zmanjševanja stigme, diskriminacije ter vzpodbujanje testiranja, predvsem testiranje oseb z večjim tveganjem.«
Okužbe z virusom HIV v Sloveniji in svetu
Leto 2014 je najbolj črno leto v zgodovini virusa HIV/aidsa v evropski regiji Svetovne zdravstvene organizacije. V tem letu se je z virusom HIV na novo okužilo preko 142.000 ljudi, kar je največ do sedaj. Evropska regija tako ne sledi globalnemu trendu zmanjševanja novih okužb z omenjenim virusom. »Porast novih okužb z virusom HIV je predvsem posledica širjenja okužbe s heteroseksualnim prenosom v državah vzhodne Evrope. V teh državah je pomemben tudi prenos okužbe z iglami pri osebah, ki si injicirajo droge. V državah EU je sicer najpogostejši način prenosa spolni odnos med moškimi,« je povedal Marijan Ivanuša s Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) in dodal: »V zadnjem desetletju se je število novih okužb v nekaterih državah EU podvojilo, v drugih pa zmanjšalo za 25 odstotkov.«
Čeprav v Sloveniji še vedno živi manj kot ena HIV pozitivna oseba na 1000 prebivalcev, okužba z virusom HIV postaja vse večji problem in število ljudi, ki živijo s tem virusom, narašča. Izr. prof. dr. Irena Klavsz NIJZ je povedala: »V letošnjem letu je bilo do vključno 23. novembra 2015 Nacionalnemu inštitut za javno zdravje prijavljenih 43 primerov novih diagnoz okužbe z virusom HIV, 9 primerov novih diagnoz aidsa in 2 smrti po diagnozi aidsa. Med 36 primeri novih diagnoz med moškimi, je bilo 25 primerov med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, ki ostajajo najbolj prizadeta skupina. Enako velja tudi za veliko večino držav članic EU, saj število novih diagnoz v EU v zadnjih desetih letih raste samo med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi.«
Pomen zgodnjega odkrivanja in zdravljenja okužb
Skoraj polovica vseh okužb v evropski regiji je ugotovljenih pozno, kar velja tudi za Slovenijo. Marsikdaj tako pozno, da se je pri osebah že razvil aids. Slovenija skupaj z Norveško, Dansko in Ciprom spada med države, kjer so praktično vsi primeri aidsa ugotovljeni pri osebah kmalu potem ali celo sočasno s pozitivnim testom na okužbo. »Da bi znižali število poznih diagnoz moramo vzpodbujati prostovoljno in zaupno testiranje na okužbo z virusom HIV v skupinah ljudi z v povprečju bolj tveganim vedenjem, to so v Sloveniji predvsem moški, ki imajo spolne odnose z moškimi in tudi vsemi drugimi, ki so se s tveganim vedenjem izpostavili okužbi,« je opozorila izr. prof. dr. Irena Klavs z NIJZ
Zgodnje zdravljenje pomaga ohraniti dobro zdravje oseb, ki živijo z virusom HIV in zmanjšuje tveganje za prenos okužbe. Zato je v letošnjem letu (2015) Svetovna zdravstvena organizacija izdala nove smernice za preprečevanje in zdravljenje okužbe z virusom HIV: zdravljenje začnemo takoj, ne glede na število CD4 celic. Marijan Ivanuša iz SZO je na koncu povedal: »Da bi lahko začeli zgodnje zdravljenje, je potrebno testiranje vseh, pri katerih bi lahko prišlo do okužbe. V naslednjem petletnem obdobju (2016–2021) v evropski regiji Svetovne zdravstvene organizacije začenjamo izvajati nov akcijski načrt za obvladovanje okužbe z virusom HIV. Vizija akcijskega načrta Proti ničli je: nič novih okužb, nič smrti zaradi okužbe in nič diskriminacije zaradi okužbe. V evropski regiji naj ljudje, okuženi z virusom HIV, živijo dolgo in zdravo življenje.«
