Srce je življenje. Najpomembnejši organ v človekovem telesu nadzoruje vegetativni živčni sistem in deluje neodvisno od naše zavestne volje. Težko je približno tristo gramov (pri moških malo več kot pri ženskah), veliko za pest, vsak dan pa opravi za devetnajst tisoč kilometrov poti.
Srce je močna mišica v obliki stožca, ki ritmično poganja kri po telesu. Vsak dan utripne približno sto tisočkrat, kar v enem letu znese 40 milijonov utripov. Če srce ne utripa več kot minuto, je to eden od znakov za klinično smrt. Reanimacija je, razen izjemoma, uspešna po 20 do 40 sekundah od zaustavitve srca.
Simbolika srca
Ljudje že od tisočletja vedo, da brez srca ni življenja, in so vanj simbolno vgradili tudi občutke do tistih oseb, ki so jim v življenju najpomembnejše. Tako je srce postalo pomemben lik v literaturi in uporabnih umetnostih. Znana je slika iz 16. stoletja, na kateri mladenič svoji izbranki kot dokaz ljubezni ponuja svoje srce. Splošno sprejeta simbolna upodobitev srca z videzom organa samega nima dosti skupnega. Izhaja iz antike, »posodila« pa naj bi ji jo izumrla rastlina Slyphium, takrat zelo pomembna zdravilna rastlina, ki so jo (poleg drugega) uporabljali tudi kot afrodiziak in kontraceptiv. Po drugih virih gre pri simbolu srca za dva stilizirana figova lista ali celo prepletajoča se vratova labodov. Za vzhodne kulture je srce most med telesnim in duhovnim, kar edino omogoči materialno udejanjenje želja in prošenj. Po Aristotelu je srce središče misli, razuma in čustev, po taoističnem izročilu, ki so ga povzeli tudi stoiki, pa je srce središče duše.
|
Zaradi pretiranih obremenitev, na primer pri vrhunskih športnikih, se lahko srčna mišica poveča. |
Zgradba srca
Srce je votel mišičast organ, ki se nahaja sredi prsnega koša in ki je s spodnjim delom nagnjen proti levi. Ščitijo pa ga rebra in prsnica. Obdaja ga dvojna opna, ki se imenuje osrčnik (pericard). Ta je napolnjena s tekočino, ki vlaži srčno mišico in zmanjša trenje pri krčenju. Osrčnik tudi pripenja srce na strukture okrog njega. V notranjosti je srce razdeljeno v dve polovici, ki ju srčne zaklopke zrcalno razdelijo na zgornja preddvora (atrij) in spodnja prekata (ventrikla). Levi preddvor je preko mitralne zaklopke povezan z levim prekatom. Desni preddvor je preko trikuspidalne zaklopke povezan z desnim prekatom. Iz levega prekata izhaja aorta, iz desnega prekata pa pljučno deblo. Srčne zaklopke se odpirajo in zapirajo ter tako usmerjajo kri v točno določeno smer. Razlikujemo desno in levo srce. V desnega priteka venska kri, v levega pa arterijska. Srce sestavljajo gladkomišična tkiva, ki so zložena v tri plasti: notranjo (endokard), srednjo (miokard) ter zunanjo (epikard).
Delovanje srca
Osnovno delovanje srčne mišice je utripanje. Gre za skrčenje mišice, kar imenujemo sistola, in raztezanje, kar imenujemo diastola. Ob skrčenju srce potisne kri v pljuča in v telo, ob raztezanju pa se srčna mišica sprosti, zaradi česar se prekata napolnita s krvjo. Krčenje in raztezanje omogočajo električni dražljaji, ki nastanejo v sinusnih vozlih. Srce za svoje delovanje potrebuje veliko hranilnih snovi. Zagotavljajo mu jih koronarne srčne žile: leva in desna koronarna arterija. Izhajata iz aorte in se razvejita vse do najdrobnejših žilic, ki kot mreža prekrivajo srce. Če je njihova prekrvavitev motena (žilne obloga oziroma arterioskleroza) ali so toge in neprožne (visok krvni tlak), srce ne more normalno delovati. Tehnično proces poteka tako, da venska kri (z malo kisika in hranilnih snovi)steče v desni preddvor in naprej v desni prekat. Od tam jo skrčenje srčne mišice požene v pljučni krvni obtok, kjer se obogati s kisikom. S kisikom bogata kri se vrne v srce prek levega preddvora v levi prekat. Od tam se prek arterij črpa v do organov in jim prinaša kisik in hrano.
