Avtor: mag. Nataša Cankar, odvetnica
S 1. januarjem 2015 so začela veljati pravila o t. i. beli napotnici. Namen uveljavitve teh pravil naj bi bil olajšanje prehoda bolnikov iz javne zdravstvene mreže v zasebno in nazaj. Bolniku, ki se je z napotnico osebnega zdravnika odločil, da bo specialistično storitev opravil pri zasebniku, se zdaj, če bi bili potrebni še drugi posegi ali specialistične preiskave, ne bi bilo več treba vračati po novo napotnico (za drugega specialista) k osebnemu zdravniku. Na tako preiskavo bi ga lahko napotil že kar specialist z belo napotnico. Ali to drži?
Ne povsem in nikakor ne za vse primere.
Določene omejitve so bile beli napotnici postavljene že ob uvedbi. Da jih bo mogoče razumeti, pa moramo najprej pojasniti nekaj osnovnih pojmov. Zaradi omejitve prostora jih bomo na tem mestu predstavili na kratko in precej poenostavljeno, prek primerov:
– primarna zdravstvena raven – to predstavlja vaš izbrani osebni zdravnik, ne glede na to, ali je vključen v javno mrežo ali je zasebnik s koncesijo ali brez nje;
– sekundarna zdravstvena raven – to predstavljajo zdravniki specialisti; za možnost prehajanja z belo napotnico je izjemno pomembno, ali gre za specialista na istem zdravstvenem področju ali na drugem (npr. zdravnik specialist ortoped in zdravnik specialist radiolog);
– terciarna zdravstvena raven – zajema specialistično ambulantno in bolnišnično dejavnost klinik in inštitutov ter obsega opravljanje najzahtevnejših zdravstvenih storitev.
Ob uveljavitvi bele napotnice je bila določena osnovna shema, kako je mogoče prehajati iz sistema javnega zdravstva k zasebnikom in nazaj z belo napotnico oziroma v katerih primerih vas lahko zdravnik pošlje na nadaljnje preiskave ali posege z belo napotnico. Dovoljeni so naslednji primeri:
1) Bolnik, ki ga izbrani (javni) osebni zdravnik napoti na specialistični pregled, se odloči, da bo tega opravil pri zasebniku, ta pa ob pregledu ugotovi, da bodo potrebne še nadaljnje specialistične preiskave, ki jih sam ne izvaja (npr. pri specialistu drugega zdravstvenega področja) in ki jih bo bolnik opravil pri javnem izvajalcu. V tem primeru specialist, ki je zasebnik, napoti bolnika na nadaljnje preiskave k drugemu specialistu z belo napotnico.
2) Osebni zdravnik zasebnik napoti bolnika na specialistične preiskave pri javnem izvajalcu z belo napotnico.
3) Osebni zdravnik zasebnik napoti bolnika na specialistične preiskave, ki jih bolnik opravi pri zasebnem izvajalcu z belo napotnico. Na podlagi specialističnih preiskav ugotovijo, da bodo potrebni še nadaljnje preiskave ali posegi, ki pa jih bo bolnik opravil pri javnem izvajalcu, ker jih izbrani zasebni izvajalec ne opravlja, ali pa, da bo potrebno zdravljenje na terciarni ravni (torej zahteven zdravstveni poseg na kliniki ali inštitutu). Tudi v tem primeru zdravnik specialist napoti bolnika naprej (nazaj v javni sistem) z belo napotnico.
Napotitev z belo napotnico pa ni mogoča, kadar:
bolnik opravi specialistični pregled pri specialistu zasebniku (torej na sekundarni ravni, ne da bi prej dobil napotnico od osebnega zdravnika). Ta pa ga nato pošlje na preiskave ali poseg k javnemu izvajalcu na sekundarni (isti) ravni za isto delo, ki bi ga sicer v okviru zasebne dejavnosti lahko opravil sam. To bi se npr. zgodilo, če bi vas zdravnik specialist oftalmolog, ki je zasebnik, pregledal, nato pa vas z belo napotnico poslal na preiskave ali kontrolni pregled k zdravniku specialistu oftalmologu, ki svojo dejavnost opravlja v mreži javnega zdravstva. Ker pri nas nekateri zdravniki, zaposleni v javnem zdravstvu, poleg tega delujejo tudi kot zasebniki, bi to lahko pomenilo, da vas je iz zasebne ambulante poslal k samemu sebi v javno ambulanto. V tem primeru napotitev z belo napotnico ni mogoča. To bi namreč pomenilo, da bi bolnik plačal le prvi pregled pri zasebniku, nato pa bi na podlagi plačila in mnenja zasebnika preskočil čakalno vrsto ter opravil istovrstne specialistične preiskave ali kontrolne preglede v mreži javnega zdravstva in brez plačila. Takšno preskakovanje čakalne vrste je po Zakonu o pacientovih pravicah (ZPacP, Ur.l. RS, št. 15/08) nedopustno, zato bela napotnica v teh primerih ni dovoljena. V takšnem primeru se boste morali obrniti na osebnega zdravnika po novo napotnico za javno mrežo, če boste želeli nadaljnje preiskave opraviti v mreži javnega zdravstva.
Pozornost je potrebna tudi pri vsebini napotnice.
Vprašanje, ali vas bo zdravnik specialist lahko napotil na nadaljnje preiskave, je odvisno tudi od tega, kakšna pooblastila mu je z (osnovno) napotnico, ki ste jo dobili zanj, podelil vaš osebni zdravnik. V zgoraj opisanih primerih št. 1 in 3 vas bo zdravnik specialist lahko napotil na nadaljnje preiskave k drugemu specialistu le, če mu je vaš osebni zdravnik (ne glede na to, ali je javni osebni zdravnik ali zasebnik) za to z napotnico podelil ustrezno pooblastilo. Že na sami (osnovni) napotnici, ki vam jo je dal osebni zdravnik, mora biti določeno, da vas specialist lahko napoti tudi na nadaljnje zdravljenje ali preglede (t. i. pooblastila 1, 2 in 3 na napotnici). Če na (osnovni) napotnici to ni določeno, vas specialist tudi z belo napotnico ne bo mogel napotiti na nadaljnje preiskave ali k drugemu specialistu, ker za to ne bo imel pooblastila vašega osebnega zdravnika. V tem primeru bo njegovo mnenje v postopku predstavljalo le strokovno mnenje, za nadaljnje preiskave pa boste morali ponovno pridobiti napotnico osebnega zdravnika.
