Avtor: Nina Šurbek Fošnarič, mag. farm.
Najboljše, kar lahko naredimo za svojo odpornost, je zdrava, uravnotežena prehrana z dovolj sadja in zelenjave, dovolj gibanja na svežem zraku in dovolj počitka. S prehranskimi dodatki ga okrepimo le po potrebi. Na lekarniških policah se dobijo med drugimi tudi pripravki z betaglukani.
Kaj pravzaprav so beta-glukani, od kod jih pridobivajo in kako delujejo na naše telo?
Viri beta-gLukanov v naravi
Nastajajo v različnih rastlinah, npr. oves, morske alge, ječmen ali so sestavine celičnih sten nekaterih bakterij, gliv ali kvasovk.
Kemijska struktutra in njen pomen
Beta-glukani so naravni polisaharidi, sestavljeni iz molekul glukoze. Uvrščamo jih med vlaknine, zanje pa je značilna beta-(1,3) glikozidna vez med glukozami. Osnovna veriga je preko (1,4) ali (1,6 ) vezi razvejana z oligosaharidnimi stranskimi verigami. Najbolj aktivna oblika je tista, ki ima s stranskimi verigami (1-6) vez.
Beta glukani iz ječmena, ovsa in gob gre za vodotopno vlaknino, kjer se izmenjujeta verigi beta-(1,3) in beta-(1,6) glukana v razmerju 30 : 70. Pomen žitnih in gobjih betaglukanov je predvsem v njihovi vodotopnosti, saj se s povečano viskoznostjo tekočin v prebavilih zmanjša reabsorbcija žolčnih kislin, poveča se sinteza kislin iz holesterola in zmanjša se koncentracija LDL v krvi. Dokazano je, da beta-glukani ovsa zmanjšujejo hitrost absorbcije hranil in spremenijo izločanje prebavnih sokov. V želodcu tvorijo viskozen gel, ki obda hrano ter upočasni delovanje prebavnih encimov. Posledica zapoznele absorbcije je manjša porast ravni glukoze v krvi. Beta-glukani iz gliv in gob imajo vlogo dopolnilne terapije pri rakavih bolnikih. Delujejo radioprotektivno, spodbujajo hematopoezo in zavirajo proliferacijo tumorskih celic. Nimajo pa neposrednih citotoksičnih lastnosti.
Beta-glukani iz kvasovk
Beta-glukani iz kvasovk so pretežno nevodotopne vlaknine, ki imajo vlogo pri podpori imunskega sistema. Sestavljeni so iz dolgih linearnih verig beta-(1,3) glukana, na katere so z beta-(1,6) glikozidno vezjo vezane krajše enote beta-(1,3) glukana.
FaRmakokinetika in FaRmakodinamika Za večino beta-glukanov velja, da so neprebavljivi. V gIT-u jih črevesna mikroflora pri fermentaciji cepi na manjše enote. Porazdeljevanje po telesu in načine učinkovanja so proučevali pri živalih in
ljudeh. Podganam so dajali radioaktivno označen beta-glukan ter proučevali absorbcijo in porazdelitev. Ugotovljeno je bilo, da se 5 minut po zaužitju večina beta-glukana nahaja v dvanajstniku in želodcu. Kljub majhni koncentraciji v krvi (0,5 %) pride do efektivnih imunomodulatornih učinkov. Pri ljudeh so proučevali varnost in toleranco zaužitih beta-glukanov.
Ugotovili so, da ni prišlo do nobenih stranskih učinkov.deloVanje Črevesje ima največ limfatičnega tkiva v človeškem organizmu, ki shranjuje imunske celice, limfocite T in B, ki so odgovorni pred patogeni. Beta-glukani vplivajo na delovanje imunskega sistema. Izboljšanje imunskega odziva se kaže kot protivirusno, protiparazitsko, protibakterijsko in protiglivično delovanje
|
Kdaj priporočamo jemanje pripravkov iz beta-glukanov
– pri virusnih okužbah (prehladi, gripe …), glivičnih okužbah,
– za zaščito pred učinki sevanja,
– pri celjenju ran in poškodb,
– pri sladkorni bolezni,
– pri alergijah,
– po kemoterapiji,
– pomaga pri upočasnitvi ateroskleroze in zniževanju holesterola LDL.
Kdaj odsvetujemo jemanje beta-glukanov
– ne smemo jih jemati v primeru alergij na glive ali sire,
– v nosečnosti in med dojenjem,
– posebna previdnost je potrebna pri bolnikih na imunosupresivih, kortikosteroidih in antikoagulantih. V teh primerih se uživanje beta-glukanov odsvetuje.
|
Foto: Bigstock
