Avtor: dr. Andreja Čufar, mag. farm., spec., direktorica JAZMP
Nekateri se še spominjate reklame za eno izmed uglednih kozmetičnih blagovnih znamk s sloganom: »Ker se cenim!« Tri besede, ki ostanejo nekako nedorečene, vendarle povedo vse: da je to kozmetika za ženske, ki hočejo nekaj več, ki hočejo le najboljše, da kozmetiko odlikuje vrhunska kakovost in da je zaradi kakovosti izdelka sprejemljiva tudi višja cena.
Tudi pri nakupih oblačil, elektronike in drugih izdelkov široke porabe smo pozorni na njihov izvor in ‘kitajska roba’ nas bo težko prepričala. Nismo tako bogati, da bi kupovali poceni. Kadar kupujemo hrano, izbiramo slovensko, preverjamo rok uporabnosti, izogibamo se gensko spremenjenim živilom in tistim, ki vsebujejo tako imenovane E-je.
Ko nam zdravnik predpiše nova zdravila, nas zanimajo neželeni učinki, preverjamo rok uporabnosti ter med generičnimi in originatorskimi zdravili raje izberemo zadnje, če imamo možnost.
dr. Andreja Čufar, mag. farm., spec., direktorica JAZMP |
Koliko se cenim?
Presenetljivo pa na lepem izgubimo kritičnost, ko gre za prehranska dopolnila ali druge izdelke na področju zdravja. Ponudniki izdelkov na področju zdravja izkoriščajo dobro raziskano psihologijo v trženju ter posledično odnos in obnašanje kupcev ob upoštevanju posebnih zakonitosti, ki veljajo na področju zdravja. Čeprav na odločanje za nakup izdelkov na področju zdravja vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so družbeno okolje, dostopnost zdravstva, kultura v družbi in podobno, pa je daleč najmočnejši dejavnik strah. Osebna prizadetost zaradi bolezni, ki je povezana z velikim negativnim čustvenim potencialom strahu, nas sili v dejanja, s katerimi želimo preprečiti ali odpraviti neugodno stanje, ki ga prinaša bolezen. V strahu za svoje zdravje ali zdravje naših najbližjih nas preplavi adrenalin, stresni hormon, ki pogojuje instinktivno vedenje ter otežuje logično razmišljanje in razumsko obnašanje. To stanje izkoriščajo ponudniki različnih izdelkov v reklamnih obvestilih na televiziji, v časopisih, na internetu itn. S svojimi zavajajočimi sporočili, s prikazovanjem in z opisovanjem kliničnih znakov različnih bolezni ter s predvajanjem ali z navajanjem neresničnih pričevanj običajno izmišljenih bolnikov ali zdravnikov celo spodbujajo še več strahu. Istočasno pa na prefinjen način v povezavi z bolezenskimi stanji prikazujejo svoje izdelke, ki jih običajno predstavljajo kot revolucionarna odkritja z izjemnim delovanjem in brez neželenih učinkov. Pri tem gre za izdelke, ki praviloma nimajo nobenih znanstvenih dokazov niti o učinkovitosti niti o varnosti. Navedbe o številnih pacientih, ki naj bi jim izdelki pomagali do zdravja, so običajno izmišljene in med znanstvenimi publikacijami bi zaman iskali objave, ki bi potrdile navedbe v reklamah.
Izberite preverjene izdelke
Neresnične pa so žal pogosto tudi izjave o varnosti teh izdelkov, saj mnogi vsebujejo nedovoljene snovi, ki lahko povzročijo škodo pri uporabniku. Ponudniki navedenih spornih izdelkov pa ne poznajo do potankosti le psihologije bolnega človeka, pač pa tudi zakonodajo na področju zdravil. Zato se zelo skrbno izogibajo neposrednim in jasnim navedbam, ki smo jih vajeni pri zdravilih, saj je navajanje zdravilnih učinkov pri izdelkih, ki niso zdravila oziroma nimajo dovoljenja za promet z zdravilom, z zakonom prepovedano. Pri teh izdelkih tako praviloma nikoli ni navedeno, da zdravijo, preprečujejo, diagnosticirajo bolezen, ampak je navedeno, da pomagajo, lajšajo, so nepogrešljivi pri …, dajejo izjemne rezultate (pa ni navedeno, kakšne) in podobno.
Najboljše orožje je znanje
Veliko bolnikov tako hitro postane žrtev brezsrčnih zaslužkarjev, ki se okoriščajo na račun stiske bolnih ljudi in se obenem spretno izogibajo roki pravice. V poplavi tovrstnih izdelkov (kar že samo po sebi kaže na to, da tukaj posel cveti), ki se večinoma prodajajo prek spleta, so državni organi skoraj brez moči. Spletne trgovine se iz ure v uro odpirajo in zapirajo ter onemogočajo ukrepanje inšpekcijskim službam. Zato so v razvitem svetu strokovnjaki že zdavnaj ugotovili, da je najboljša zaščita pred tovrstnimi nepridipravi znanje in ozaveščenost uporabnikov. Pred vsakim nakupom izdelkov na področju zdravja, ki niso zdravila, bi se zato morali vprašati: »Ali se cenim?«
Ali smo sposobni, da pred nakupom spornih izdelkov razmislimo in rečemo: »Ne! Ker se cenim!«?
Foto: Bigstock
