Avtor: Mojca Koprivnikar
Ko zaradi prehladnega obolenja zboli otrok, se starši velikokrat sprašujejo, ali gre za virusno okužbo, gripo, angino, prehlad. Poleg tega so različnim virusom in bakterijam otroci še bolj izpostavljeni. »Vrtci in šole, torej okolja, v katerih je v manjšem prostoru velika koncentracija ljudi, so za nalezljive bolezni pravi raj, zato otroci takoj po vstopu v kolektiv obolevajo veliko pogosteje kot večji otroci ali kot odrasli ljudje,« pravi Tatjana Grmek Martinjaš, dr. med., spec. pediatrije, spec. šolske medicine, iz Zdravstvenega doma Ljubljana.
Pogovarjali smo se, kako ravnati ob prehladnih obolenjih otrok, kako prepoznati razlike in kako omejiti širjenje bolezni.
Obrambni sistem pri otrocih
Imunski sistem so celice, ki so narejene samo za to, da prepoznajo in nato ob pomoči protiteles uničijo tuje snovi, ki pridejo v naše telo skozi kožo ali sluznico. Protitelesa so molekule, ki se vežejo na tujke, in opozorijo imunske celice, da jih je treba odstraniti. Preprosto povedano: zadeva deluje približno tako kot v gozdu, v katerem gozdarji najprej označijo drevesa, ki jih je treba odstraniti, in jih nato še posekajo. Škodljivci in tujki, ki vstopajo v naše telo, so zelo različni – od parazitov do virusov in bakterij, zato je imunski sistem, ki skrbi za njihovo odstranitev, zelo zapleten. Obramba telesa dozoreva s starostjo. Imunski sistem ob rojstvu ne deluje samostojno in je odvisen od protiteles v materini posteljici ter od prvega mleka po porodu, kolostruma. Pozneje pa začne otrok sam proizvajati imunoglobuline. V tem procesu se mora zgoditi preklop iz TH 2 v TH 1, kar se zgodi, ko se otrok srečuje z normalnimi patogenimi bakterijami. Pri treh letih je imunski sistem že veliko bolj zmožen kot pri prvem letu in nekje pri 6 letih starosti je tako zmogljiv kot pri odraslih.
V vrtcih in šolah se virusi hitro širijo
Specialistka pediatrije razlaga, da so otroci med prehladnimi obolenji veliko bolj izpostavljeni obolenjem, ki jih povzročajo različni virusi. »Pogoste so tudi črevesne okužbe pa tudi vročinske bolezni z izpuščaji. Bakterijskih okužb je na splošno manj; večinoma gre za zaplete primarnih virusnih okužb. Pri manjših otrocih tudi prehladna obolenja lahko potekajo z vročino, pri nekaterih virusih celo z zelo visoko vročino (gripa, adenovirusna okužba). Pozneje potekajo prehladi najpogosteje brez vročine. Otrok v vrtcu preboli letno povprečno 8–11 pretežno virusnih okužb. Otrok, ki je v domačem varstvu, jih v enaki starosti preboli povprečno 5–6. Tudi mladi starši, ki imajo otroke v prvih vrtčevskih skupinah, pogosteje obolevajo.«
Prenos bolezni je v tesnih kolektivih torej izjemno hiter, zato naj bodo starši pozorni na simptome in znake okužbe. Ti so: smrkanje, kihanje, solzenje oči, sprva dražeč, nato sočen kašelj, z vročino ali brez nje. Izcedek iz nosu je najprej voden, nato rumen in zelen. Dobro je vedeti, da zeleno-rumena barva nosnega izcedka še ne pomeni gnojnega prehlada. Inkubacijska doba in potek sta odvisna od vrste virusa, ki povzroči to obolenje. Najpogosteje gre za kapljični prenos z inkubacijsko dobo 3–5 dni. Viroza ali virusna okužba tako lahko prizadene več organskih sistemom, npr. dihala, prebavila, kožo. Poznamo več virusnih okužb, ki potekajo s prehladnimi znaki pa tudi z drisko/bruhanjem, tretje pa tudi z izpuščajem. Od gripe se razlikujejo pa tem, da ta poteka brez izrazitih prehladnih znakov (brez izcedka ali je ta majhen), začne se nenadoma z mrzlico, bolečinami v sklepih in mišicah ter z glavobolom.
 Tatjana Grmek Martinjaš, dr. med., spec. (foto: Alan Orlič Belšak) |
V uri ali dveh vročina naraste zelo visoko in vztraja tudi 5–7 dni. Po dnevu, dveh ali treh se pridruži močen kašelj. Prehladne viroze potekajo s kihanjem, smrkanjem, solzenjem in s kašljem z vročino ali brez nje.
Kdaj nujno k zdravniku
Pediatrinja pove, da je treba nujno obiskati zdravnika:
– če ob prehladnih znakih z vročino temperatura po 3 ali 4 dneh ne pade;
– če je otrok kljub zgornjim znakom videti slabo, ne pije, je apatičen, bled ali ima celo izpuščaj, ki ne zbledi na pritisk (v tem primeru takoj k zdravniku);
– če po nekaj dneh prehlada kaže bolečine, predvsem v ušesih (boleč jok predvsem ponoči, nemirno spanje, lahko ponovni dvig temperature);
– če ima znake težkega dihanja, torej ugrezanje jamice pod vratom, ugrezanje medrebrnih prostorov, hitro dihanje s slišnim piskanjem, stokanjem pri izdihu, če se kašelj slabša, postaja vedno izrazitejši, otrok pa je videti na splošno slabše.
Sicer med ogrožene skupine otrok sodijo otroci s kroničnimi boleznimi dihal, srca, z imunskimi pomanjkljivostmi, malignomi.
Bolan otrok mora ostati doma
Tatjana Grmek Martinjaš, dr. med., pravi, da ko otrok zboli, potrebuje domačo nego. »Vročino zbijamo, ko preseže 38,5 °C, nižjo pa le pri otrocih s kronično boleznijo dihal ter pri otrocih, ki so imeli vročinske krče. Potrebno je pogosto, vendar pazljivo čiščenje nosu. Odsvetujemo močno brizganje večjih količin fiziološke raztopine in agresivno sesanje nosne sluzi. Kašelj blažimo z domačimi ukrepi, dobro hidracijo, dvignjenim vzglavjem, s toplimi oblogami na prsnem košu, primernim okoljem (ne presuh in pretopel zrak). Odsvetujemo uporabo raznih sirupov za blaženje kašlja ali redčenje sluzi. Kašelj po prehladni virusni okužbi lahko traja tudi več tednov, seveda ne več tako izrazito, bolj ponoči in zjutraj, vendar se dihala s kašljem čistijo. Kašelj je pomemben obrambni in čistilni mehanizem. Če otrok nima vročine ali ne pride do ponovnega dviga vročine po tem, ko je že padla, se kašelj ne slabša po intenzivnosti in pogostosti, otrok nima znakov težkega dihanja, moramo počakati in opazovati otroka. Spontan padec vročine vedno pomeni naravno izboljšanje bolezni. Če je torej otrok imel 2 ali 3 dni vročino, ki je spontano padla, ob izrazitih prehladnih znakih, zdaj pa še kašlja, to ni znak poslabšanja.«
Prehlada ne povzroča hladen zrak
Specialistka pediatrije pripoveduje, da otrok ni mogoče zaščititi. To tudi ni dobro za gradnjo otrokovega imunskega sistema, saj se vendar mora srečevati s povzročitelji bolezni, tudi oboleti, preboleti in s tem postati odpornejši. Razen za gripo, pri kateri je preventivni ukrep cepljenje, ni mogoče preprečiti prenosa prehladnih obolenj, če smo v tesnih stikih z večjim številom ljudi. Sploh manjši otroci s svečkami pod nosom, z nezavarovanim kihanjem in kašljem, ki si izmenjujejo predmete, jih dajejo v usta itn., omogočajo hiter prenos virusov.
»PREHLADA NE POVZROČA VSAKOURNO 5-MINUTNO ZRAČENJE. Prehlada ne povzroča hladen zunanji zrak. Otrok naj preventivno uživa normalno, pestro, starosti primerno prehrano. Dovolj naj pije. Naučimo ga, da si umiva roke in ne daje v usta predmetov, ki jih je pred tem nekdo drug imel v ustih (dudice, igračke). Naučimo ga pravilnega čiščenja nosu: ne pihamo kot slončki, ampak zapremo eno nosnico in pihnemo, nato zapremo drugo nosnico in spet pihnemo. Otrok naj se giblje na svežem zraku in prepustimo mu otroško igro, da v njej uživa tudi pozimi.«
Pri dojenčkih več previdnosti
Navodila za zdravljenje, opazovanje, odhod k zdravniku so za dojenčke enaka. Potrebno je pazljivejše opazovanje, predvsem znakov širjenja okužbe v srednja in spodnja dihala (bronhiolitis). Dojenčki še niso opravili tistega znanega prehoda imunskega odgovora iz TH 2 v TH 1, zato prehladne in druge viroze dojenčkom škodijo bolj kot večjim otrokom. Čeprav večjim otrokom vrtčevsko varstvo, druženje, socializacija, razvoj veščin v skupini izjemno veliko pomenijo in pripomorejo k uspešnejšemu razvoju, pa za dojenčka doma sorojenec v vrtcu lahko pomeni nosilca okužb in stalno obolevanje. Kar se tiče varovanja zdravja dojenčka, bi bilo bolje, da je vrtčevski sorojenec doma.
