Čiste roke rešujejo življenja

Avtor: Sergeja Širca

Zaradi bolnišničnih okužb vsako leto umre 37.000 Evropejcev – ustrezna higiena rok v zdravstvu preprečuje širjenje okužb. Okužbe, povezane z zdravstveno dejavnostjo, so ena največjih javnozdravstvenih težav v svetu, Evropi in tudi v Sloveniji. 

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije zaradi okužb, povezanih z zdravstveno dejavnostjo, v nerazvitih državah umre 4.000 otrok dnevno. Tudi v Evropi se vsak dvajseti hospitalizirani bolnik v bolnišnici okuži – to je 4,1 milijona bolnikov in 37.000 smrti letno. Med stotimi pacienti v slovenskih bolnišnicah ima vsaj šest pacientov okužbo, ki ni povezana z boleznijo, zaradi katere so bili sprejeti v bolnišnico.

Na problematiko okužb, povezanih z zdravstveno dejavnostjo, so opozorili na novinarski konferenci z naslovom Čiste roke rešujejo življenja ob slovenskem dnevu higiene rok aprila letos. Podprli sta jo Nacionalna komisija RS za obvladovanje bolnišničnih okužb (NAKOBO) ter Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije. Potekala je skladno s pozivom Svetovne zdravstvene organizacije zdravstvenim delavcem po vsem svetu: »Pravočasno očistite roke in ustavite širjenje odpornosti proti antibiotikom.«

Najaktualnejši podatek, ki ga imamo trenutno o bolnišničnih okužbah v Sloveniji, je podatek Nacionalnega inštituta za javno zdravje iz nacionalne presečne raziskave o bolnišničnih okužbah iz leta 2011: 6,4 odstotka pacientov je imelo na dan raziskave bolnišnično okužbo. Nove podatke bo prinesla enodnevna prevalenčna raziskava pojavnosti bolnišničnih okužb, ki bo v slovenskih bolnišnicah izvedena jeseni.

Osrednji govorec na novinarski konferenci je bil priznani epidemiolog prof. Didier Pittet, vodja programa za preprečevanje in nadzor okužb ter centra Svetovne zdravstvene organizacije za zaščito pacientov v univerzitetnih bolnišnicah v Ženevi. Prof. Pittet je tudi avtor učinkovitega ženevskega modela higiene rok – gre za strategijo, ki lahko do 50-odstotno zniža stopnjo bolnišničnih okužb. Roke s prehodnimi kontaminanti so namreč najpogostejši vir okužb v zdravstvenih ustanovah, hkrati pa okužbe največkrat prenašamo in širimo prav z rokami. Najpomembnejšo vlogo pri razvoju strategije je odigralo zavedanje pomena razkuževanja rok z alkoholnim razkužilom na mestu nastanka, kar nadomesti umivanje rok ob umivalniku. To zdravstvenemu osebju pri vsakodnevnem delu prihrani veliko časa, hkrati pa je razkuževanje učinkovitejše in za kožo prijaznejše kot umivanje z milom in vodo.

Še veliko prostora za izboljšave

 

Epidemiolog prof. Didier Pittet ke predstavil tudi novo knjigo Čiste roke rešujejo življenja.

Prof. Pittet je obiskal dve slovenski bolnišnici, Infekcijsko kliniko in Splošnobolnišnico Jesenice. Z izvajanjem higiene rok v teh ustanovah je bil zelo zadovoljen, hkrati pa je poudaril, da imajo še veliko prostora za izboljšave: »Ne glede na ponekod neustrezne prostorske razmere v bolnišnicah lahko za obvladovanje bolnišničnih okužb največ naredijo zaposleni, in sicer z zavedanjem, kako pomembna je dosledna higiena rok; tako s čistimi rokami dejansko rešujejo življenja. Predvsem pa poudarjam, da neskončne procedure za izvajanje usposabljanj, zapleteni razpisni postopki in negotovi proračuni zdravstvenih ustanov povzročajo pomanjkanje konsistentnih dejavnosti za zaščito pred bolnišničnimi okužbami.«

Pri higieni rok so slovenske bolnišnice prešle z umivanja na razkuževanje z alkoholnimi razkužili že pred več kot 15 leti. »S tem smo naredili velik korak proti varnejši obravnavi bolnikov in preprečevanju bolnišničnih okužb. Poleg tega so vse bolnišnice pripravile in začele izvajati obširen program preprečevanja bolnišničnih okužb. Razmere na področju pojavljanja bolnišničnih okužb smo tako uredili in jih postopno izboljšujemo, kar pa ne pomeni, da se ne moremo še izboljšati,« je na novinarski konferenci dejala doc. dr. Viktorija Tomič, predsednica Nacionalne komisije za obvladovanje bolnišničnih okužb. Po podatkih Ministrstva za zdravje je v letu 2015 osebje na intenzivnih oddelkih slovenskih bolnišnic poskrbelo za ustrezno higieno rok v 72 odstotkih vseh primerov, ko bi to skladno z doktrino 5 trenutkov za higieno rok morali storiti. Na preostalih oddelkih je bil ta delež dobrih 75 odstotkov. »Objavljeni rezultati so dobri, saj smo presegli mejo 70 odstotkov, ki je nujna, da zmanjšamo možnost prenosa večkratno odpornih mikroorganizmov na minimum,« je dejala doc. dr. Tomič in dodala, da bomo pravo vrednost teh podatkov lahko ocenili, ko bomo v bolnišnicah izvedli več opazovanj.

Podatke v bolnišnicah zbirajo opazovalci higiene rok, ki jih izobražujejo v UKC Ljubljana. »Izobraževanja se je udeležilo več kot sto zdravstvenih delavcev iz vse Slovenije; med njimi je bilo največ medicinskih sester. Zanimanje za izobraževanje presega naše trenutne zmožnosti, torej se bolnišnice in druge zdravstvene ustanove zavedajo pomembnosti čistih rok,« je na novinarski konferenci povedala Mojca Tomažič, pomočnica glavne medicinske sestre UKC Ljubljana za higiensko-epidemiološko področje.

»Pri izboljšanju higiene rok v bolnišnici lahko sodelujejo tudi pacienti,« je poudarila Darija Mušič, vodja Enote za bolnišnično higieno na Onkološkem inštitutu. Na Onkološkem inštitutu paciente nagovarjajo, da naj med prebivanjem v bolnišnici tudi sami uporabljajo sredstva za umivanje in razkuževanje rok ter opazujejo zdravstvene delavce, ali so si razkužili roke pred tem in po tem, ko so se jih dotaknili, pred čistimi in aseptičnimi posegi ter po stiku s predmeti v njihovi okolici.

Foto: Bigstock

Prednosti razkuževanja pred umivanjem

1. Razkuževanje je učinkovitejše: s kože odstrani od 100- do 1.000-krat več bakterij kot umivanje.

2. Razkuževanje je do kože prijaznejše: s kože ne odstranjuje maščob kot umivanje rok, ampak jih le prerazporedi. Sodobna razkužila vsebujejo glicerol, ki dodatno masti kožo.

3. Razkuževanje je hitrejše: za učinkovito umivanje rok potrebujemo 1,5–2 minuti, medtem ko za razkuževanje rok zadošča 15–30 sekund.

4. Razkuževanje bolj pritegne k sodelovanju: z umivanjem rok redko dosežemo sodelovanje zdravstvenega osebja v več kot 40 % potrebnih priložnosti. Z razkuževanjem rok je mogoče povečati sodelovanje osebja nad 80 % za daljše časovno obdobje.

5. Razkuževanje bakterije uniči, umivanje pa jih le mehansko odstrani: tako kontaminiramo okolico (pipo, umivalnik, delovno obleko), od koder lahko ponovno kontaminiramo roke ali celo povečamo število bakterijskih kolonij na njih.

Povzeto po navodilih Nacionalne komisije za obvladovanje bolnišničnih okužb za higieno rok v bolnišnici.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj